Piše: Armin Sijamić
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump ne neha šokirati prijateljev in sovražnikov. Pred par dnevi je imenoval guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, za posebnega odposlanca za Grenlandijo. Dovolj, da se uradni Kopenhagen ponovno vpraša, kakšne so namere največje svetovne sile in voditeljice Nata, kateremu je Danska desetletja zvesta.
„Jeff razume, kako pomembna je Grenlandija za našo nacionalno varnost in močno bo promoviral interese naše države za varnost, zaščito in obstoj naših zaveznikov, pa tudi sveta,“ je Trump pred par dnevi zapisal v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social v pojasnilu, zakaj je bil ta politik imenovan, da se ukvarja z delom zavezniške države.
Landry bo v svoji objavi na družbenem omrežju X navedel, da mu je v čast služiti na „prostovoljni poziciji, da Grenlandija postane del ZDA“, januarja letos pa je na istem mestu zapisal: „Predsednik Donald J. Trump ima popolnoma prav! Zagotoviti moramo, da se Grenlandija pridruži Združenim državam. ODLIČNO za njih, ODLIČNO za nas! Naredimo to!“.
V podobnem potezu kakšnega ameriškega rivala bi večina zahodnih medijev verjetno ugotovila, da je to poziv k razkosanju suverene države, z dodatkom, da gre za napredno demokracijo in članico Evropske unije. Vendar se v primeru Trumpa stvar pogosto želi predstaviti kot poteza, ki morda ni tako slaba, kot izsiljen in morda pravičen potez geopolitičnega genija iz Washingtona.
Kdo so Trumpovi (ne)prijatelji?
Nekateri pa nimajo dvomov o resnosti situacije, ko se Trump ukvarja z Evropo. Prejšnji teden je znani britanski novinar Martin Wolf v nekem intervjuju dejal, da je „Evropa edini del sveta, do katerega je Trump sovražno nastrojen“. Wolf to trditev brani s pojasnilom, da se Evropa razlikuje od Trumpa pri različnih vprašanjih, vključno z odnosom do politike, prava in kulture.
Pred desetimi dnevi je tamkajšnja obveščevalna služba (DDIS) v poročilu, po navedbah The Guardiana, navedla, da je Washington grožnja Danski. „Združene države uporabljajo ekonomsko moč, vključno s grožnjami visokih carin, da bi vsilile svojo voljo, možnost uporabe vojaške sile, celo proti zaveznikom, pa ni več izključena,“ so navedli.
Pri tem logičnem sklepu ostaja le dilema, zakaj je Dancem skoraj dvanajst mesecev priznavati si tisto, kar je bilo očitno ob Trumpovi vrnitvi v Belo hišo.
Danci so zdaj bolj zaskrbljeni kot januarja. Po imenovanju Landryja za posebnega odposlanca je bil na pogovor poklican ameriški veleposlanik na Danskem. Danski zunanji minister Lars Lokke Rasmussen je to imenovanje opisal kot „popolnoma nesprejemljivo“.
Reagirali so tudi danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen. „To smo že zelo jasno povedali. Zdaj to ponavljamo: ne morete aneksirati drugih držav,“ sta navedla v skupni izjavi. „Grenlandija pripada Grenlandcem, ZDA pa ne bi smele prevzeti Grenlandije. Pričakujemo spoštovanje naše skupne teritorialne celovitosti,“ sta zapisala v odgovoru na omenjeno imenovanje, Washington pa sta poimenovala „zaveznika“, ki ju je pripeljal „v težko situacijo“.
Podporo Danski sta izrazila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Antonio Costa. „Teritorialna celovitost in suverenost sta temeljna načela mednarodnega prava. Ta načela so bistvena ne le za Evropsko unijo, temveč tudi za vse narode sveta,“ sta objavila na družbenem omrežju X.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da podpira „suverenost in teritorialno celovitost Danske in Grenlandije“.
Takšne formulacije iz Evrope najdemo v pozivih Rusiji, naj prekine agresijo na Ukrajino.
Ameriški nacionalni interes in Trumpova volja
Kmalu po številnih in odmerjenih odzivih evropskih zaveznikov je Trump izjavil, da Združene države „potrebujejo Grenlandijo zaradi nacionalne varnosti“, zavrnil pa je, da gre za nafto in minerale, temveč da mu ni všeč, da so v bližini tega otoka kitajski in ruski ladje.
Tako oblikovana Trumpova razlaga pušča malo dvomov o namenih uradnega Washingtona. Desetletja je jasno, kaj pomeni, ko Združene države branijo svojo nacionalno varnost. V primeru Grenlandije, po tej postavitvi, je Arktika končni cilj, saj je to najkrajša pot za rakete, ki bi lahko poletele med Združenimi državami in Rusijo, tam so nove plovne poti, ki nastajajo zaradi taljenja ledu, in Kitajska, ki je vse bolj prisotna v tem delu sveta.
Od tod ni presenečenje takšen Trumpov nastop. Zadnje tedne je odločnost uporabe vojaške sile pokazal tudi pred obalami Venezuele, medtem ko je prej pošiljal delegacije na Grenlandijo in ponavljal svoje ponudbe, da kupi otok ali ga preprosto prevzame od večdesetletnega zaveznika.
Zato bi Danska, tako kot drugi evropski zavezniki, lahko postala žrtev Trumpove vizije delitve interesnih območij med Washingtonom, Pekingom in Moskvo. Obrisi takšne politike so se videli tudi na samem vrhu na Aljaski, kjer je avgusta gostil ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Ta zastrašujoč nastop sile je bil napovedan s strani tistih, ki so opozarjali, kaj bi prinesel Trumpov povratek v Belo hišo. Prvo leto njegovega drugega mandata kaže, da pri tej ideji ni sam in da za njim stojijo različni centri moči v Združenih državah, ki sedanjega predsednika vodijo k obrambi stališča, da je nacionalni interes, trdno ukoreninjen v geopolitične načrte strategov v Washingtonu, nad katerokoli vrednostno politiko in ideologijo.
Napoved Trumpa, da je pripravljen odvzeti zavezniški državi ozemlje, je morda najboljši opis tega, kar je nedavno finski predsednik Alexander Stubb poskušal predstaviti v svojih razmišljanjih o koncu liberalnega reda, čeprav takšne možnosti v svojem besedilu ni omenjal.
Stubbovi komentarji, kot neposredno pričevanje visokega uradnika z Zahoda o spremembah v tem geopolitičnem bloku, prav tako niso bili ex nihilo. Namige, da je Trump prišel s pripravljeno agendo, smo lahko videli že prej na več primerih.
Trump je to pokazal tudi v svojem marčevskem nagovoru pred obema domovoma ameriškega kongresa. Takrat je Ameriki in svetu sporočil, da je zavrgel skoraj vse ideološke in vrednostne postavitve svojih predhodnikov v Beli hiši in nakazal, da imajo Združene države pod njegovo taktirko interese, ki ustvarjajo zaveznike in zavezništva, in da je to nova dejstvo v delovanju največje svetovne sile.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
