Napisal: Armin Sijamić
Ruski predsednik Vladimir Putin v pogajanjih z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom igra na več variant, ki bi Kremlju prinesle zmago v vojni v Ukrajini. Predlog prejšnji teden kaže, da je ena od idej balkanizacija Ukrajine in „obvladovanje konflikta“ s strani Moskve in Washingtona. Nato je novica iz Moskve – zavračamo Trumpov predlog za konec vojne.
Kako potekajo pogajanja Putina in Trumpa, oziroma njunih ekip, javnosti ni znano. Ni jasno niti, ali bi Kijev vse dogovorjeno sprejel in ali bi evropske sile pristale, da so le opazovalke pri razdelitvi vplivnih con v državi, kjer se, kot so dejali iz Bruslja, „brani Evropa in demokracija“.
Odgovor na ta vprašanja leži tudi v razmerju moči na bojišču, kot tudi v točnih podatkih o razpoložljivih sredstvih za to vojno. Od začetka agresije na Ukrajino se govori o omejenih virih, ki jih Kijev razpolaga. Toda javnosti ni znano, koliko svojih virov (materialnih in človeških) je porabila Moskva in koliko časa še lahko vodi to uničujočo in drago vojno.
Putinovi predlogi
Zmaga Trumpa na novembrskih volitvah je bila dobra novica za Putina, če že ne zaradi drugega, pa zaradi obljube, da bo končal vojno v Ukrajini, preden vstopi v Belo hišo. Poleg tega je Trump oddaljil Washington od evropskih zaveznikov, kar je dodaten adut za Kremlj in največji strah za Kijev.
Zato ni čudno, da ima Putin več predlogov, kako obravnavati vojno v Ukrajini, celo če ne pride do trajnega in za obe strani sprejemljivega miru. V tem primeru bi „zamrznjen konflikt“ zahteval „obvladovanje konflikta“ s strani Washingtona in Moskve v prihodnjih letih, kar bi državi prisililo v dodatne stike, pogajanja, popuščanja, načrte...
Kot eden od pomembnih predpogojev, da se to zgodi, je balkanizacija Ukrajine, torej fragmentacija ozemlja te ogromne države v skladu s pomenom tega izraza, skovanega pred približno dvema stoletjema, in posledično v skladu z ameriškim pristopom k „obvladovanju konfliktov“, ki ga Washington uporablja, na primer, na območju nekdanje Jugoslavije od začetka njenega razpada.
„V principu bi seveda bilo mogoče pogovarjati o začasni vladi v Ukrajini pod okriljem ZN, ZDA, z evropskimi državami, seveda, z našimi partnerji in prijatelji. Da bi se izvedle demokratične volitve, da bi se na oblast pripeljala sposobna vlada, ki uživa zaupanje ljudstva, nato pa začeli pogajanja o mirovnem sporazumu z njimi,“ je dejal Putin prejšnji četrtek. „Ne pravim, da ni drugih možnosti, ampak to je ena od možnosti in takšna praksa obstaja v delu ZN,“ je dodal.
Da bi podkrepil svoj predlog, je Putin navedel Vzhodni Timor, Papuo Novo Gvinejo in dele nekdanje Jugoslavije, ne da bi določil, katere, kot primere držav, kjer je „nekajkrat obstajalo tisto, kar se imenuje zunanja vlada, začasna uprava“ v okviru mirovnih sil Združenih narodov.
Nekaj dni kasneje, včeraj, je iz Moskve sporočeno, da zavračajo Trumpov predlog o koncu vojne v Ukrajini, predlog, o katerem javnost ne ve vse, ker ne zadovoljuje interesov Rusije. Kremlj je na to računal, zato je mednarodno in domačo javnost Putin pripravil s omenjenim predlogom.
Ciljati Zelenskega, oslabiti Ukrajino
Putinovi predlogi za uvedbo začasne vlade v Ukrajini so več kot le načrt za odstranitev predsednika Volodimirja Zelenskega s funkcije, saj mu je potekel mandat. Odstranitev Zelenskega z oblasti tokrat ne prihaja s pozicij kot pri krogih v Washingtonu, ampak ima drugačen cilj.
Sejanje razprtij v Ukrajini, glede na njeno zgodovino in razmerje moči znotraj ukrajinske politične, vojaške in poslovne elite, lahko povzroči, da se po tej veliki državi pojavijo različne zahteve glede upravljanja njenih delov, glede na status Zelenskega ali nekega novega predsednika države.
Ta Putinova izjava je stara le nekaj dni, vendar je kot ideja prisotna že desetletje. Način nadzora Kijeva od znotraj je del sporazumov iz Minska, ki sta jih pred desetletjem dogovorila Ukrajina in Rusija, ob posredovanju Francije in Nemčije.
En del sporazuma je Kremlj bral kot pravico veta ruskih separatistov z vzhoda Ukrajine na vse odločitve Kijeva, kar je bilo leta 1995 kot pravica pripisano entitetam v Bosni in Hercegovini in kar se na različne načine poskuša, z manj ali več uspeha, vsiliti Skopju, Prištini in Podgorici.
Sprejemanje takšnega predloga je zavezovanje rok državi in njeno prisiljevanje, da z posredniki neskončno pogaja s tistimi, ki državo želijo uničiti. V primeru dogovora iz Minska je to pomenilo, da Ukrajina ostaja ujeta med Zahodom in Moskvo, kot kraj, kjer se izvajajo odločitve v cilju zgolj preživetja političnega in ekonomskega sistema, in kot predah do novega konflikta v novih geopolitičnih okoliščinah.
Na nov Putinov predlog se je Kijev ostro odzval. Poleg Zelenskega so se oglasili tudi drugi uradniki in niso izbirali besed. Eden je Putinu sporočil, naj „vzame nekaj tablet, da bi zagnal svojo možgansko aktivnost“.
Zelenski je Putinov predlog ocenil kot iskanje razlogov, da se vojna v Ukrajini ne konča. „Boji se pogajanj z Ukrajino. Boji se pogajanj z mano osebno, z izključitvijo ukrajinske vlade pa nakazuje, da Ukrajina zanj ni neodvisen akter,“ je dejal Zelenski.
Odgovor Zahoda
Putinovi predlogi za zdaj niso preveč navdušili Washingtona. Po poročanju Reutersa je neimenovani predstavnik Sveta za nacionalno varnost Bele hiše, ko so ga vprašali o Putinovi izjavi, dejal, da o upravljanju Ukrajine odločata njen ustavni red in ljudstvo.
Evropski zavezniki Kijeva bodo takšen predlog sedaj zavrnili. To se predvsem nanaša na Združeno kraljestvo in Francijo. Premier Keir Starmer in predsednik Emmanuel Macron sta večkrat obtožila Rusijo, da ne želi skleniti poštenega miru v Ukrajini. Starmer je, malo pred omenjenim Putinovim predlogom, dejal, da ruski voditelj „igra igre“ in „kupuje čas“.
Ali Putin kupuje čas ali igra igre, ki delijo Zahod, ali oboje, je lahko dilema. Vendar ni dileme, da Putin želi pohabiti Ukrajino. Omenjeni Putinov predlog, ki naj bi domnevno pomagal Ukrajini, zveni kot posmeh zdravemu razumu. V njem ruski voditelj med drugim poziva k „demokratičnim volitvam“, ki jih sam v Rusiji ne želi organizirati.
Prav tako ni dileme, da se Putin od vrnitve Trumpa v Belo hišo počuti svobodnejše in se zdi, vsaj v javnosti, da vodi igro njiju dvojice. Njegove zahteve in predlogi kot da prihajajo s pozicije moči, čeprav ni jasno, ali včasih blefira med upanjem na hiter mir v Ukrajini.
Putin je pred Trumpa iznesel predloge in zahteve, računajoč, da je več dogovorov z Belo hišo zagotovilo, da Moskva ne bo izolirana od Zahoda, oziroma od Washingtona in držav, ki brezpogojno sledijo Trumpu, s čimer se Američane zavezuje k stalnim stikom in skupnemu delovanju s Kremljem. Praktično to pomeni, da se Ukrajini želi odvzeti pravico do odločanja in da se prepreči teženj Ukrajincev k Zahodu, kar jim je bilo obljubljeno pred začetkom ruske agresije. Včerajšnja zavrnitev Trumpovega predloga o miru to dokazuje in postavlja Trumpa v položaj, da Kremlju ponudi še več, prisluhne predlogom ruske strani ali preprosto pogajanja konča.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
