Napisal: Armin Sijamić
Izrael je 13. junija izvedel nenaden, a dobro načrtovan napad na Iran z namenom uničenja te države in njene podreditve Zahodu, kot je to primer skoraj vseh drugih držav Bližnjega vzhoda. Da bi mu to uspelo, izraelski premier Benjamin Netanjahu potrebuje pomoč Združenih držav Amerike.
Vojna med Izraelom in Iranom je izključno krivda ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Iranski jedrski program je bil rešen z dogovorom iz leta 2015, podpisniki pa so bili Iran, Združene države Amerike, Rusija, Kitajska, Združeno kraljestvo, Francija in Nemčija. Po vstopu v Belo hišo je Trump leta 2018 na željo Netanjahuja umaknil Združene države iz sporazuma in Iranu uvedel sankcije z namenom strmoglavljenja tamkajšnje oblasti.
V svojem drugem mandatu naj bi Trump želel doseči nov sporazum z Iranom, medtem ko Netanjahu zavrača kakršen koli dogovor, ki ne bi pomenil zloma Teherana in odvzema njegove sposobnosti vodenja samostojne politike. Iran je v pogajanja vstopil tako blago, da je predsednik Masoud Pezeshkian, ki pripada toku tako imenovanih zmernih iranskih politikov in reformistov, naletel na kritike. Nekateri so menili, da namerava Pezeshkian sprejeti kakršen koli sporazum, tudi če mu nasprotuje bolj konzervativni del iranskega establišmenta.
Vendar pa to ni bilo dovolj Trumpu, še manj pa Netanjahuju. Po poteku zadnjega roka, ki ga je Trump dal Teheranu za sprejetje sporazuma, o katerem so tedne pogajali v Omanu in drugod, je Izrael napadel Iran. Tako je bil spet uporabljen recept iz Gaze, kjer se pogajajo s Hamasom z namenom, da se nikoli ne dogovorijo, medtem ko vojska ruši vse pred seboj.
Šok za Iran
Izraelski napad na Iran prejšnji teden je bil brez primere. Izrael je v nekaj urah likvidiral na desetine iranskih uradnikov, jedrskih in drugih znanstvenikov, na stotine civilistov, napadel jedrska postrojenja, naftne rafinerije, letališča, nato pa so po vsem Iranu odjeknile eksplozije avtomobilskih bomb, izvajale so se sabotaže in napadla je vojaška infrastruktura, zlasti protizračna obramba. Na koncu je Izrael ubil Alija Shamkhanija, glavnega pogajalca s Trumpovo administracijo, s čimer je pokazal, da je njegov cilj uničenje Irana in da je grožnja iranskega jedrskega programa le povod za napad. Ta napad se je popolnoma razlikoval od napada na Iran oktobra lani.
Iran se je hitro konsolidiral, kar je presenetilo Izrael in Washington, ki je po Trumpovih besedah vedel za napad in o tem domnevno obvestil bližnjevzhodne zaveznike. V ponedeljek je nekdanji izraelski obrambni minister Yoav Gallant dejal, da je bila operacija pripravljena od oktobra, ko so „začeli odpirati zračni koridor za napad na Teheran“. To je verjetno pomenilo odstranitev sirskega in iraškega protizračnega sistema ter pasivizacijo političnih akterjev po Bližnjem vzhodu.
Kaj sirska in okolišnja država prinaša (ne)nadzorovano rušenje Basharja al-Assada?
Strmoglavljenje Basharja al-Assada z oblasti, krepitev verskih delitev v Libanonu in Iraku ob pomoči Zahoda, pa tudi podpora Jordanije in drugih arabskih držav, da se Izrael brani, so le nekateri elementi tega načrta, ki se je po Gallantovi priznanju koval več mesecev. Že od iranskih napadov na Izrael ameriška vojska skupaj z britansko in francosko ščiti Izrael pred iranskimi droni in raketami. Tokrat je k temu dodano še letalsko tankiranje, ki oskrbuje izraelska letala, ki napadajo Iran.
Pravi učinek izraelske vojske pri napadih na Iran je težko oceniti tudi zaradi dejstva, da so zahodni mediji brezpogojno podprli Netanjahujevo vlado. Takšen pristop je bil prav tako pripravljen, zato je bil za to priložnost aktiviran Reza Pahlavi, sin šaha, ki ga je odstavila Islamska revolucija. Pahlavi iz izgnanstva poziva Irance k vstaji in trdi, da je islamska republika na izdisaju, pri čemer pozdravlja izraelske napade na državo, ki ji želi vladati po nalogu Zahoda. Medijskemu pritisku pomaga tudi Trump. V nekaj dneh je Trump prek objav na družbenih omrežjih in anonimnih virov grozil z likvidacijo najvišjih iranskih uradnikov, pozival k pogajanjem in miru, zahteval konec vojne in napovedoval eskalacijo.
Šok za Izrael
Iran je nepričakovano hitro uspel konsolidirati svoje vrste in ponovno pokazal, da ga sam Izrael ne more poraziti. Vzvrnil je z napadi z droni in raketami, pri čemer je zadel nekaj pomembnih ciljev v Izraelu, a tudi ubil in ranil številne civiliste. Kaj je Iranu uspelo zadeti, javnosti ni znano.
Posnetki na družbenih omrežjih prikazujejo uničene vojaške in civilne objekte po vsem Izraelu, vključno v središču Tel Aviva in Haife. Na koncu je Izrael prepovedal objavo takšnih posnetkov. Iranski vojaški odgovor je prav tako zmeden. Medtem ko izraelski mediji poročajo, da je Iranu ostalo malo raket in izstrelkov, ker jih je Izrael uničil, iz Teherana sporočajo, da so šele začeli. Tudi izbira iranskih raket je za javnost skrivnost.
Poleg nekaj hipersoničnih raket se zdi, da Iran uporablja starejše, medtem ko najnovejše in tiste z največjimi bojimi glavami pušča za prihodnje napade. Takšen pristop se razlikuje od prejšnjih dveh iranskih napadov na Izrael.
Iranski odgovor je pogojen tudi s tem, da Teheran računa, da bo morda moral napasti ameriške baze. Takšnih baz ob iranskih mejah je ducat in nekatere so veliko bližje kot Izrael, kar ameriško vojsko izpostavlja velikemu tveganju. Čeprav ni dvoma, da je ameriška vojska najmočnejša na svetu, se vojaki verjetno ne želijo bojevati, ne glede na pozive politikov. Treba je upoštevati ameriške izkušnje večletne vojne v Iraku in Afganistanu ali nedavni kratkotrajni spopad z jemenski Huti, iz katerega je Trump izstopil brez doseženega cilja in z znatnimi izgubami.
Trump odloča
Nervoza v Tel Avivu narašča, čeprav se v zahodnih medijih govori, da je Iran na izdisaju. Strokovnjaki pravijo, da Izrael nima sposobnosti uničiti vsa iranska jedrska postrojenja in da to lahko storijo le ameriški bombniki in bombe. Nekatera od teh postrojenj so več sto metrov pod zemljo.
Toda Netanjahu nima le enega cilja pri napadu na Iran. Izjavil je, da želi „zamenjavo režima“, uničenje iranskega jedrskega in raketnega programa. Vendar pa je povsem jasno, da je primarni cilj zamenjava oblasti, saj je omenjena dinastija Pahlavi razvijala jedrski program s pomočjo Zahoda. Takratni Iran je bil še ena klientelistična bližnjevzhodna država.
V tem namenu je Izrael sprožil uspavane celice po vsem Iranu. Nekatere so bile morda vstavljene pred začetkom napada. Iranske službe več dni lovijo diverzante z raketnimi lansirniki, eksplozivom in droni ter trdijo, da so prav oni povzročili največjo škodo iranski vojski, ne pa izraelska letala.
Ti napadi so imeli za cilj povzročiti kaos v Iranu in spodbuditi upor. Zanimivo je opaziti, da so Izraelci v zadnjih dneh večinoma ciljali pripadnike Revolucionarne garde, manj pa voditelje vojske. To nakazuje, da Izrael želi razdore v Iranu z namenom povzročiti vojno, podobno tisti v Siriji.
Kljub temu Netanjahu sam ne bo mogel premagati Irana, niti z zdajšnjo podporo Zahoda in Arabcev. Izraelski lobi v Združenih državah Amerike in Netanjahu vsak dan pozivata Trumpa, naj napade Iran.
Trump ima več možnosti, če ni pogajanj z Iranom. Ena je začetek vojne po vzoru tistih v Afganistanu in Iraku, čemur je med svojo politično kariero nasprotoval, z namenom strmoglavljenja iranske oblasti. Druga možnost je ohranitev sedanje ravni pomoči Izraelu ali njeno zmanjšanje, kar bi verjetno vodilo v padec Netanjahuja, saj milijoni Izraelcev ne želijo neskončnih vojn in vsakodnevnih iranskih napadov. Tretja možnost je kratkotrajen vstop v vojno, torej napad na iranska jedrska postrojenja. Z njihovim uničenjem bi bilo vprašanje iranskega jedrskega programa rešeno in pogajanja ne bi bila več na mizi, nadaljevanje vojne pa bi bilo odvisno od odgovora oblasti v Teheranu.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
