Hrvaška ostro odgovorila Črni gori: Cilj je razvrednotiti in relativizirati resolucijo o Srebrenici

(Patria) - Potem ko je skupščina Črne gore sinoči sprejela resolucijo o genocidu v taboriščih Jasenovac, Dachau in Mauthausen, se je z izjavo za javnost oglasil Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MVEP) Hrvaške.

/qpost/355189

Črnogorska skupščina sprejela resolucijo o genocidu v Jasenovcu, Hrvaška napoveduje oster odgovor

(Patria) - V črnogorskem parlamentu je sinoči sprejeta resolucija o genocidu v Jasenovcu. Glasovalo je 42 poslancev parlamentarne večine, 41 za in eden proti. Opozicijski poslanci so, kot so predhodno napovedali, zapustili dvorano, ker niso

„Hrvaška meni, da je sprejetje resolucije o Jasenovcu v črnogorskem parlamentu nesprejemljivo, neprimerno in nepotrebno, ter obžaluje, da se je Podgorica odločila prezreti hrvaške pozive, naj ne politizira žrtev Jasenovca in ne sprejema ukrepov, ki bi lahko negativno vplivali na dvostranske odnose in evropsko pot Črne gore.

Hrvaška meni, da je nesprejemljivo, neprimerno in nepotrebno sprejetje resolucije, katere namen ni gradnja kulture spomina in sprave, temveč instrumentalizacija spomina na žrtve Jasenovca za kratkoročne politične cilje pobudnikov te resolucije.

Ker se je Črna gora postavila v položaj, ki ga Hrvaška ne more razumeti kot dobrososedski in je v nasprotju z nameni razvoja prijateljskih odnosov, si Republika Hrvaška pridržuje pravico do ustreznega odziva“, je navedeno v prvi reakciji hrvaškega MVEP, vendar ne navaja, katere konkretne korake bo uradni Zagreb sprejel.

MVEP poudarja, da je nedvomno, da motiv za sprejetje resolucije o Jasenovcu izhaja iz dejstva, da je bila maja v ZN sprejeta resolucija o genocidu v Srebrenici.

„Iz navedenega jasno izhaja, da je bila resolucija o Jasenovcu sprejeta z namenom razvrednotiti in relativizirati resolucijo ZN o genocidu v Srebrenici, ki je bila ugotovljena s številnimi sodbami Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in v sodbi Mednarodnega sodišča z dne 26. februarja 2007.

Takšen ukrep ni le, da ga ni mogoče šteti za dobronamernega in dobrososedskega, ampak tudi ni v skladu z deklariranim ciljem članstva Črne gore v EU.

Dobrososedski odnosi so eden ključnih elementov procesa širitve kot tudi procesa stabilizacije in pridruževanja ter eno ključnih meril za ocenjevanje napredka v pristopnem procesu Črne gore.

Glede na nedavno sprejeto pozitivno poročilo o izpolnjevanju začasnih meril za poglavji 23 in 24 (IBAR), je Hrvaška pričakovala, da se bo Črna gora vzdržala vsake dejavnosti, ki bi lahko vodila k poslabšanju ali poslabšanju dobrososedskih odnosov, ter da bo svoje napore usmerila k izpolnjevanju pogojev in meril v pristopnem procesu, od katerih so nekatera še posebej pomembna za Hrvaško.

V skladu s skupnim stališčem EU za poglavje 23, predstavljenim na medvladni konferenci 26. junija, mora Črna gora pokazati napredek in rezultate glede obravnavanja vojnih zločinov, vključno z ugotavljanjem odgovornosti na visoki ravni, reševanjem primerov pogrešanih oseb ter vprašanjem odškodnin za žrtve in zaščito narodnih manjšin in njihovih pravic.

Hrvaška pričakuje, da bo Črna gora prednostno pristopila k reševanju vprašanja ugotavljanja odgovornosti za zločine, ki so jih državljani Črne gore zagrešili med agresijo na Hrvaško v devetdesetih letih. To še posebej vključuje tiste, ki so bili storjeni med napadom na Dubrovnik, ki se je začel 1. oktobra 1991 in obleganjem mesta, ki je trajalo do maja 1992, ter zločine, storjene nad hrvaškimi državljani v Črni gori, vključno v taborišču Morinj, kjer je bilo zaprtih več kot 350 hrvaških državljanov od septembra 1991 do avgusta 1992, ter vprašanje pravičnih nadomestil za vse nekdanje zapornike“, so sporočili iz MVEP.

Uradni Zagreb je že pred vložitvijo resolucije v postopek opozoril, da lahko ta znatno upočasni pot Črne gore v EU.