Elon Musk pri pohodu na ameriške institucije preizkuša, ali je mogoče državo voditi kot podjetje

Piše: Armin Sijamić

Donald Trump si v drugem mandatu na čelu Združenih držav Amerike želi spremeniti največjo svetovno silo. Za ta namen je ustanovil Doge (Oddelek za vladno učinkovitost) in ga zaupal poslovnežu Elonu Musku, ki meni, da je vsako pravilo slabo, dokler se ne izkaže nasprotno.

Da bi svojim volivcem pojasnil, kdo so njegovi nasprotniki, je Trump že zdavnaj prijel za izraz „globoka država“. To naj bi bili zarotniki, ki odločajo o življenjih drugih kljub rezultatom volitev. Zato Trumpove privrženke govorijo o odpravi globoke države kot predpogoju za spremembe.

Trump seveda ni rekel nič novega. O tem, kako vladni organi, stoletja označeni z izrazom birokracija, oblikujejo politiko, je bilo vse povedano. Francoski filozofi so prvi opredelili ta izraz, nekateri najpomembnejši spoznanji na to temo pa najdemo pri nemškem sociologu Maxu Weberju, čigar delo „Protestantska etika in duh kapitalizma“ bo vplivalo na oblikovanje Združenih držav.



(Ne)vladna institucija

Da bi se soočil z odporom, ki so mu ga v prvem mandatu nudili različni uradniki v državnem aparatu, se je Trump odločil ustanoviti Doge. Organ ni vladni, saj ga ni ustanovil kongres in mu dal pooblastil in proračuna, temveč gre za nekakšno agencijo, ki Trumpu svetuje, kako reformirati upravo.

Konec novembra sta Elon Musk in milijarder Vivek Ramaswamy za Wall Street Journal zapisala, da bosta delovala kot „prostovoljca“ in da ne bosta „državna uslužbenca ali zaposlena“. Dva zunanja igralca sta po Trumpovem naročilu dobila dovoljenje za reformo delov ameriške administracije in, kot navajata, zmanjšanje obsega zvezne vlade.

Ramaswamy se je hitro umaknil iz tega posla, domnevno z namenom, da kandidira za guvernerja države Ohio. Tako je Musk ostal edino javnosti najbolj znano ime, ki bo poskušalo posamezne ameriške institucije spraviti v red, kot si to predstavlja Trump.

Te dni po vsem svetu govorijo o tem, kako je Musk vstopil v USAID in nato sporočil, kako je bil porabljen ameriški denar. Del ameriške javnosti je bil šokiran. Trump je hkrati ukinil pošiljanje pomoči po vsem svetu, razen Izraelu in Egiptu, USAID in programi tuje pomoči pa so prišli v roke državnega sekretarja Marca Rubija, ki bo odločal, koga, kdaj in kako financirati.

Ta primer kaže, kako bodo nekatere ameriške institucije reformirane, oziroma kako bodo njihove politike in stališča spremenjeni. Trump je s svojimi prvimi izvršnimi ukazi začel s spremembami v načinu dela in značaju mnogih institucij.

/qpost/388213/Trumpove-izvrne-naredbe-pokazuju-obrise-zamiljene-politike-ali-i-njena-ogranienja

Trumpove izvršne odredbe kažejo obrise zamišljene politike, pa tudi njene omejitve

Piše: Armin SijamićDonald Trump je v ponedeljek prevzel predsedniško funkcijo. Novi predsednik Združenih držav Amerike je v samo nekaj dneh pokazal svoje namere in potrdil strahove mnogih doma in po svetu, da bo tudi ta mandat bi

Musk in Trump: Posel in politika

To, da je Trump najbogatejšemu človeku na svetu zaupal to delo, govori o resnosti namere. Musk je zagotovo imel preča posla kot reforme ameriške javne uprave, Trump pa bi lahko njegovo znanje, moč in stike izkoristil drugače.

Musk je več kot resen v tem, da služi Trumpu. Med njegovo kampanjo je porabil na stotine milijonov dolarjev in svojo družabno mrežo X na široko odprl za Trumpov politični narativ, kar ga je spremenilo v enega njegovih najbližjih in najpomembnejših zaveznikov.

/qpost/378744

Sijamić: Kako je Trump premagal Kamalo Harris in Bidenovo politiko

Piše: Armin SijamićAmeričani so z veliko večino izbrali Donalda Trumpa za 47. predsednika. Slab rezultat Kamale Harris in demokratov je dopolnil poraz tudi v tekmi za oba doma ameriškega kongresa. Tako težak poraz Harris in demokratov uglavn

Povezava Muska in Trumpa se ni začela z zadnjimi predsedniškimi volitvami. Oba sta že sodelovala, Musk pa je podpiral Baracka Obamo in Hillary Clinton. „Zdi se, da se njegov značaj ne odraža dobro na Združene države,“ je Musk leta 2016 dejal o Trumpu.

A nato se zgodi preobrat. Walter Isaacson bo v svoji knjigi, posvečeni Musku, ki jo je napisal kot njegovo biografijo in dnevnik, ki ga je vodil, ko je preživel dneve ob njem, navedel, da sta na srečanju njiju dvojice istega leta odkrila, da imata podobne cilje. Trump je želel, da bi NASA spet postala močna kot nekoč, Musk pa ga je prepričeval, da načrtuje nekaj velikega, kot je odhod ljudi na Mars.

„Odhod na Mars bi stal veliko denarja. Tako je Musk kombiniral, kot je pogosto počel, ambiciozno misijo s praktičnim poslovnim načrtom,“ bo zapisal Isaacson. Zdi se, da ta postavitev velja za marsikaj, kar povezuje Muska in Trumpa.

Namreč, Musk ima že leta pogodbe z ameriško vojsko, saj njegova družba Starlink zanje lansira vohunske in druge satelite. Prav tako je Musk sodeloval z NASA-o, Ukrajini pa je po dogovoru z ameriškimi oblastmi odstopil satelite, da se brani pred rusko agresijo.

Zdi se, da Muska in Trumpa povezuje ideja odhoda na Mars in vzpostavitve kolonije na tem planetu, pri čemer jima bo država pomagala z znanjem in denarjem. To bi moralo obuditi ameriško tehnologijo in posledično gospodarstvo. Muskovo fantovsko hrepenenje, zasanjano ob branju znanstvenofantastičnih romanov, je postalo predmet politike največje svetovne sile.

Pravi človek za delo?

Medtem ko se pripravlja teren za tehnološki napredek Združenih držav, ima Musk obveznost, da ameriške institucije podvrže nekakšnemu eksperimentu. Poskušal bo dokazati, da se državo vodi kot katero koli veliko podjetje, pri čemer daje prednost tehnokraciji kot še nihče doslej.

/qpost/378919

Zmaga Donalda Trumpa je klic k preplahu in spremembi politike za Zahod

Piše: Armin SijamićZmaga Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah bo še nekaj časa novica dneva po vsem svetu, kar je tudi pričakovati glede na to, da prevzema vodstvo največje svetovne sile in da njegovi nastopi privlačijo pozornost medij

Muskov način vodenja podjetij je prav tisto, kar si Trump želi v politiki. Tako na primer Trump že od svojega prvega mandata govori o „vračanju poslov“ v ZDA in zahteva opiranje na lastne vire, Musk pa v svojih obratih poskuša odpraviti vse dobavitelje in se opreti le na lastne obrate, ki morajo znova ponujati bolj kakovostne in cenejše izdelke.

Nato Trumpovo „trčenje z zakonom“ odlično ustreza Muskovi mantri, da je vsako pravilo slabo, dokler se ne izkaže nasprotno. Trumpove težave z zakonom so javnosti bolj znane kot Muskovi sodni in pravni boji z državo in konkurenco.

To, da je Trump dal Musku proste roke, da se obračuna z državno birokracijo, verjetno za nekatere Američane deluje zastrašujoče, še posebej, če poznamo njegov odnos do delavcev, ki jih včasih sili k vsakodnevnemu delu. Obstajajo številna pričevanja o Muskovih spopadih z delavci, predvsem zato, ker se Musk ne obotavlja priti do cilja in pri tem ne kaže najmanjšega razumevanja za druge ljudi. Isaacson je o tem podrobno pisal v omenjeni knjigi.

Te dni ameriški mediji poročajo, da Trump in Musk pripravljata odpravnine in odpovedi za nezadovoljne državne uslužbence, če se ne bodo hoteli ukloniti svetovalnemu telesu, pooblaščenemu za spodbujanje „vladne učinkovitosti“.



Glede na to ni dvoma, da bo Musk vsaj začasno vsilil svoja pravila v institucije, v katere bo vstopil. A že zdaj se nekateri sprašujejo, ali bo ameriški državni aparat učinkovit kot poprej, saj bi mnogi v njem lahko postali odveč, medtem ko drugi menijo, da je vstopil v napačne institucije in da v nekaterih drugih leži srž težav, ki jih imajo Združene države.

Ni težko presoditi, da financiranje stripa o transrodnih temah v Peruju ni interes ameriškega davkoplačevalca, o čemer ameriški mediji teh dni brujijo po preverjanju, kako je prejšnja administracija trošila denar, vendar je težko presoditi, z očmi poslovneža, katera politika prinaša (finančno) korist na drugem koncu sveta. Ameriška „mehka moč“ (soft power) je pogosto bila močnejša od katere koli druge politike tekmecev. Ta moč je iz Južne Afrike pripeljala Elona Muska v Združene države in nekaj desetletij kasneje ga je lansirala na vrh državne in mednarodne politike.