Ameriško-izraelska vojna proti Iranu: Evropa in evropski politiki kot kolateralna škoda

Patria
AutorPatria
18:34
Podijeli:
Ameriško-izraelska vojna proti Iranu: Evropa in evropski politiki kot kolateralna škoda

Napisal: Armin Sijamić

Ameriško-izraelska vojna proti Iranu vsak dan povzroča posledice po vsem svetu. To pomembno vprašanje je prišlo tudi v Evropo pred tiste, ki spadajo v politično desnico in levico.

Na začetku lanskega leta je argentinski predsednik Javier Milei z velikim navdušenjem govoril o novi desnici, ki ji je vodil ameriški predsednik Donald Trump, katere del sta tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu in več evropskih politikov. Ta nova desnica se bo razlikovala od obstoječe, je pojasnjeval Milei. Cilj je dokončen poraz obstoječih levičarjev.

Za Mileijem stoji krupni kapital, predvsem ameriški, ki ga podpira pri izvajanju političnega, ekonomskega in socialnega eksperimenta v Argentini, s čimer preverja, do katere mere lahko prebivalstvo prenaša odsotnost lastne države. Mileijev odnos, da na primer izobraževanje ni človekova pravica, da odvzema zdravila hudo bolnim in upokojencem ter zadolžuje državo pri tujih upnikih, ga sili k takšnemu sklepu. Takšna politika je privedla do vrst za brezplačne obroke po vsej Argentini, državi, znani po kmetijstvu in številu goveda, ki je večje kot v Rusiji, Turčiji in Franciji skupaj. Nedavno so se na policah argentinskih mesnic pojavilo meso oslov, ker si drugega državljani ne morejo privoščiti, mediji, blizu oblasti, pa objavljajo recepte za njegovo pripravo in poudarjajo njegove hranilne vrednosti.

Torej, Mileijeva desnica očitno ne namerava skrbeti za kakovost življenja prebivalstva. Glavni problem takšne desnice je, vsaj med nastopi pred volivci, „ideologija“ sedanje levice, ki jo vidijo kot „woke“ in z na široko odprtimi vrati za migrante in manjšine vseh vrst.

Evropski oder

Bogatstvo Evrope, kopičeno stoletja, morda Evropejcem daje upanje, da se jim argentinski scenarij ne bo zgodil. Vendar pa politike, ki se izvajajo v Argentini in drugod, so že na evropskih, oziroma na vratih držav po vsem svetu.

Sredi tega meseca so se v Barceloni zbrali evropski in svetovni levičarji, tisti pravi in tisti, ki se tako imenujejo v skladu z omenjeno delitvijo z desnico. Španski premier Pedro Sánchez Pérez-Castejón je med drugim gostil levičarske predsednike Brazilije, Kolumbije, Mehike, pa tudi nekatere evropske politike, ki nikoli niso dvomili v obstoječi ekonomski in politični model, ki vse bolj ustreza desnici in centrom moči, ki so zunaj političnega sistema.

Srečanje se je končalo z optimističnimi sporočili, vendar z neizrečenim in realističnim zaključkom, da dober del Zahoda ne želi konca vojne proti Iranu, rešitve Gaze in Libanona pred popolnim uničenjem in obravnavanja Netanjahuja kot ruskega predsednika Vladimirja Putina po agresiji na Ukrajino.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je ob tej priložnosti srečal s Sánchezom in dejal, da ne želi vojne nikjer in da je treba svetu dati upanje, „sicer se bo zgodilo tisto, kar se je zgodilo Hitlerju.“ Pozval je k spoštovanju mednarodnega prava in nadaljeval zagovarjanje multilateralizma.

Vojna na Bližnjem vzhodu je ponovno pokazala slabosti Evrope. Evropska unija in večina evropskih držav ne more niti obsoditi vojne, ki povzroča veliko škodo Evropejcem, soočenim z rastom cen energije, možnimi pomanjkanji blaga, širjenjem konflikta in prilivom migrantov.

Stvari postajajo bolj čudne zaradi dejstva, da Trump udarja po Evropi, grozi z odvzemom Grenlandije Danski in uvaja carine, medtem ko Evropejci poskušajo izpolniti tisto, kar zahteva od njih. Nedavno je za Financial Times vodja diplomacije Evropske unije Kaja Kallas dejala, da Združene države „želijo razdeliti Evropo“ in da „ne marajo Evropske unije“. Hkrati Kallasova ne obsoja ameriško-izraelskega napada na Iran in Iranu uvaja sankcije.

Molčanje ne pomaga

Takšno zapletanje evropskih držav pri temah, ki so same po sebi jasne in zahtevajo le doslednost, napoveduje posledice. Namreč, teh dneh več držav Evropske unije poskuša na nek način sankcionirati Izrael, vendar jim to ne uspe. Španija, Irska in Slovenija ne dobijo podpore večine, ki ji vodita Nemčija in Italija.

Belgijski evropski poslanec Rudi Kennes je to poimenoval „škandalozno“, saj gre za politiko dvojnih meril in bo imela „dolgoročne posledice za globalni položaj“ Evropske unije. Njegov kolega Marc Botenga je dejal, da je „Evropska komisija napovedala sankcije Beneškemu bienalu, ker gosti ruske umetnike, vendar ni sposobna sankcionirati Izrael“ za zločine v več državah Bližnjega vzhoda.

Molčanje večine evropskih voditeljev o dogodkih na Bližnjem vzhodu kaže stanje tako levice kot desnice, saj večina izmed njih ni pripravljena držati se tega, za kar se domnevno zavzema. Silni zagovorniki človekovih pravic niso sposobni ugotoviti, da imajo Palestinci, Izraelci, Libanonci ali Iranci tudi človekove pravice, pravico do miru in da jih je treba ščititi kot druge. Tragikomično izgledajo nekateri samooklicani zagovorniki „krščanskih vrednot“ v politiki na Zahodu, ki niso sposobni podpreti papeža, ne sedanjega ne njegovega predhodnika, v pozivih k miru na Bližnjem vzhodu in po vsem svetu.

Apeli papeža Leva XIV, naj se ustavijo vojne na Bližnjem vzhodu, nimajo večinske podpore tistih na Zahodu, ki se imenujejo konzervativna krščanska desnica. Zveni neverjetno, da so se postavili ob Trumpa in Netanjahuja ter proti Vatikanu, ko ta poziva k prenehanju ubijanja in rušenja vasi in mest na območjih, od koder so izšle abrahamske religije.

Takšen odnos katoliške cerkve pomeni, da to vprašanje ne bo pozabljeno. Še več, takšen odnos Vatikana bo prišel do vernikov, vsaj kot lekcija o moralnih vrednotah, ki jih Zahod izgublja, čeprav je vse več tistih, ki to domnevno želijo ustaviti, iščoč krivca v levici, manjšinah ali migrantih.

Posledice bodo občutili evropski zagovorniki realpolitike, ki moralu in etiki v politiki pripisujejo malo pomena. Dolgotrajna ameriško-izraelska vojna proti Iranu lahko Evropski uniji prinese številne težave, tako kot vojna v Ukrajini, z možnim dodatkom ostrih notranjih delitev, ki v primeru odnosa do Moskve in Kijeva skorajda niso obstajale.

Komentari (0)

Prijavite se za komentiranje

Prijava

Jos nema komentara. Budite prvi!

Minuta

Sve →

Iz drugih kategorija