Zapošljavanje osoba s invaliditetom: Zakonska obaveza, društvena odgovornost i poslovna prilika

(Patria) - Zaposlovanje invalidnih oseb v Federaciji Bosne in Hercegovine predstavlja zakonsko obveznost
za delodajalce, pa tudi močan mehanizem za izgradnjo vključujočega in trajnostnega trga dela. V skladu z Zakonom o poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, so delodajalci na odprtem trgu dela, vključno z državnimi organi, javnimi ustanovami in javnimi podjetji, dolžni zaposliti najmanj eno invalidno osebo na vsakih 16 zaposlenih.

Če te obveznosti ne izpolnijo, so dolžni mesečno vplačevati posebne prispevke v sklad v višini 25 % povprečne plače v Federaciji BiH za vsako osebo, ki bi jo bili dolžni zaposliti. Z zaposlitvijo osebe s katerim koli odstotkom invalidnosti na vsakega 16. zaposlenega, delodajalci na letni ravni prihranijo cca 4.800,00 KM, glede na povprečno plačo iz leta 2025.

Sredstva, zbrana na tej podlagi, se vračajo preko spodbud za zaposlovanje in samozaposlovanje, poklicno rehabilitacijo, prilagoditev delovnih mest in stalno podporo zaposlenim invalidnim osebam. Delodajalci, ki niso zavezani obveznosti iz 18. člena, vendar imajo možnost zaposliti invalidske osebe, pridobijo pravico do zakonsko predpisanih stimulacij in ugodnosti, ob obveznosti mesečnega vplačila 0,5 % od skupnega zneska bruto plač, razen če zaposlujejo invalidske osebe v skladu z zakonom.

Praktični primeri

Pozitivne izkušnje iz prakse potrjujejo, da inkluzija prinaša merljive rezultate. Marija Lučić, direktorica JU Staraški dom Tomislavgrad, pripoveduje, da se je zaposlena oseba seveda socializirala, veliko je pomagala tako v okolju doma kot pri svojem delu v domu, torej je bilo opravljenega veliko dela na področju, ki ga je lahko izvedla.

Prav takšni primeri s terena dodatno poudarjajo pomen sistemskega pristopa in dosledne uporabe zakonskega okvira, na kar opozarja tudi vodstvo sklada. Direktor sklada Ahmet Baljić poudarja potrebo po dosledni uporabi zakona.

„Za sklad je izjemno pomembno, da bo čim prej sprejet zakon o poklicni rehabilitaciji, usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Predvsem zato, ker še vedno imamo nemalo delodajalcev, ki ne spoštujejo relevantnih zakonskih obveznosti, ne zaposlujejo ustreznega števila invalidnih oseb, pri čemer tudi ne vplačujejo posebnih prispevkov.“

Dodaja, da sklad vse ukrepe in dejavnosti izvaja predvsem iz sredstev, zbranih na podlagi posebnih prispevkov, ter opozarja, da bi brez ustrezne zakonske rešitve lahko ogroženi obstoječi podporni programi.

Zasebni sektor

Po drugi strani izkušnje iz zasebnega sektorja kažejo, da inkluzija ni le regulativna obveznost, temveč tudi razvojna strategija. Na pomen univerzalnega pristopa opozarja tudi Vedad Vajzović, predsednik centra „ProReha“ in direktor „Greens“ d.o.o.

„Podjetje je od začetka prilagodilo sam proizvodni proces za invalidske osebe, saj je bil to v principu tudi naš cilj, da pokažemo, da je lahko vsako delovno mesto vključujoče, da je lahko vsako delovno mesto prostor za zaposlovanje invalidnih oseb, tako da vse, kar delamo, delamo po principu univerzalnega oblikovanja, da je prilagojeno invalidnim osebam, pa tudi vsakemu drugemu brez invalidnosti, ki ima določene težave v samem delovnem procesu.“

Takšen pristop potrjuje širšo družbeno dimenzijo te teme, o kateri govori Mirza Ustamujić, direktor Energoinvest d.d. Sarajevo, in poudarja, da inkluzija presega poslovne okvire in postaja vprašanje kolektivne
odgovornosti.

Učinkovitost sistema

Podatki potrjujejo učinkovitost sistema: 8.079 dodeljenih spodbud, 1.432 oseb vključenih v rehabilitacijske programe, 7.331 financiran ali sofinanciran program ter 3.787 zaposlenih invalidnih oseb, ki prejemajo stalno denarno podporo.

Zaposlovanje invalidnih oseb se tako potrjuje kot model, ki hkrati krepi poslovne uspešnosti, ugled in družbeno odgovornost, predvsem pa zagotavlja pravico do dela in dostojanstva tistim, ki najbolj potrebujejo podporo.