Zahod je Ukrajino potisnil pod ruski vlak in nato rekel, da je to slab načrt

Napisal: Armin Sijamić

Ukrajina je na razpotju. Tedne nova ameriška administracija dvomi v dosedanjo politiko Washingtona, medtem ko Evropi postavlja pogoje in pri Rusiji preverja, kakšne koncesije lahko dobi.

Te dni v Kijevu se bodo tisti, ki poznajo zgodovino diplomacije, spomnili slavne Henrya Kissingerja in njegovega stavka, da „Amerika nima stalnih prijateljev in sovražnikov, ima le interese“. Tisti, ki spremljajo dogajanje v in okoli Ukrajine od začetka ruske agresije na to državo pred tremi leti, pa se bodo spomnili nekdanjega britanskega premierja Borisa Johnsona, ki naj bi nekaj tednov po začetku invazije prepričal uradni Kijev, naj razveljavi dogovor s Turčijo z Moskvo o koncu vojne.

Kissinger bo drugje povedal še druge stvari o zavezništvu z Združenimi državami ali s katero drugo veliko silo, pred desetimi dnevi pa je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal, da Johnson ni storil tega, kar mu pripisujejo, in trdil, da je odločitve sprejemal sam.

(Ne)spretni politiki

Dva navedena izjava obremenjujeta Zelenskega, nekdanjega zabavljača. V želji, da bi Ukrajini prinesel mir, podprt s strani mnogih v tej državi, je bil kandidat za predsednika in zmagal na volitvah, s čimer se je znašel v središču največje geopolitične igre v Evropi 21. stoletja. Tako je neizkušeni politik naredil napako, da je slepo zaupal eni sili v spopadu z največjo jedrsko silo na svetu, nato pa je, branil bolj izkušenega in spretnejšega politika Johnsona, dejal, da je odločitve sprejemal sam.

Na podlagi česa in kako Zelenski sam sprejema odločitve, je vprašanje za ukrajinske zgodovinarje, politologe, novinarje... Znano pa je tudi zunaj Ukrajine, da je njegova namera sprejemati odločitve, ki so vsaj čudne, kot je na primer sprememba vojaškega vrha zaradi spora v kijevski eliti.

/qpost/333975

Kaj je želel Zelenski doseči s smeno prvega moža vojske?

Napisal: Armin SijamićTisto, kar je mesece veljalo za špekulacijo in se je v vrsti medijev z Zahoda prepletalo med vrsticami, se je izkazalo za resnico – v Kijevu poteka nekakšen obračun znotraj politične in vojaške elite. Predsednik Volodimir Zelenski s

Za preostali svet je bolj zanimivo obnašanje največje svetovne sile – Združenih držav Amerike in najmočnejšega vojaškega zavezništva v zgodovini – Nata, saj če je imel Zelenski pravico do napake, strateki z Zahoda niso. V Ukrajini se, kot so pogosto ponavljali z Zahoda, brani evropski mir, varnost, enotnost, demokracija... Kaj o primeru Ukrajine mislijo zdaj, na primer, na Tajvanu?

Z odhodom Josepha Bidna z oblasti je odšla tudi ena politična vizija. Ta vizija ni bila le idealpolitična. Za njo so stale resne vojaške ocene in takšni napori so bili podprti s stotinami milijard evrov in so prinašali uspehe, čeprav sta tako Ukrajina kot Zahod utrpela hude udarce.

/qpost/355023/Rusija-je-proteklih-dana-vidjela-kako-bi-mogla-izgledati-ojaana-Ukrajina-dok-Putin-priznaje-usamljenost-Moskve

Rusija je v zadnjih dneh videla, kako bi lahko izgledala okrepljena Ukrajina, medtem ko Putin priznava osamljenost Moskve

Napisal: Armin SijamićV zadnjih dneh je Rusija utrpela več resnih udarcev od Ukrajine, kot po receptu, o katerem so uradniki z Zahoda govorili lansko zimo – kakovost proti kvantiteti. Nekaj potez, ki jih je Kijev potegnil, je Moskvi pokazalo

Trumpov odnos ni presenečenje. Večkrat je dejal, da ga in njegove ljudi ne zavezujejo dogovori prejšnjih administracij. Vendar pa so besede generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja zagotovo presenetile Ukrajince. Nekdanji nizozemski premier je nedavno izjavil, da Ukrajini nikoli ni bilo obljubljeno članstvo v Natu. Najenostavnejše iskanje po internetu pokaže Ruttejeve besede od, na primer, pred približno pol leta, ko je dejal, da je Kijev nikoli bližje članstvu in da se bo to zgodilo.

Trumpov nastop in usoda Zelenskega

Da na Zahodu obstajajo drugačni kalibri politikov od tistih, ki so trenutno na čelu najmočnejših držav med njimi, bi zagotovo odločneje reagirali na Trumpove nastope od vrnitve na oblast, še posebej, ko gre za Ukrajino. Trump milijonom ljudi sporoča, da želi ukrajinske redke minerale in druga naravna bogastva kot jamstvo, da bo ameriška pomoč poplačana.

Poleg tega, da Trump v neposrednem prenosu razbija desetletno agendo o „boju za človekove pravice“, o „demokratičnih vrednotah“ in samooklicano misijonarstvo Zahoda, da se sprašuje o vsem v vsakem kotičku sveta, ukrajinskim vojakom sporoča, da morajo umreti za interese ameriških podjetij. Če namreč branijo dele države pred ruskimi napadi, jih bo članica Združenih narodov odstopila tujim podjetjem. Ukrajinskim vojakom, ki se tri leta junaško borijo proti močnejšemu nasprotniku, se lahko te Trumpove besede zdijo kot poziv k dezerterstvu.

Vendar pa bi bilo napačno reči, da je Trump edini kriv za takšen odnos do Kijeva. Njegovo obljubo, da bo končal vojno v Ukrajini v nekaj dneh po zmagi na volitvah, še preden je vstopil v Belo hišo, je prejšnja administracija minirala. Eden takšnih primerov je Bidenova odločitev iz novembra, da Ukrajini dovoli uporabo ameriškega orožja v globini ruskega ozemlja. To je praktično pomenilo eskalacijo in grožnjo Rusije z uporabo jedrskega orožja, hkrati pa je Trumpovi administraciji iz rok vzela pomembno karto – možnost, da Trump izsiljuje Kremlj z dobavo takšnega orožja, kar so ljudje, blizu njemu, tudi priznali.

/qpost/380893

Ali Putin blefira, ko pravi, da bo uporabil jedrsko orožje, ali zdaj res drži roko na sprožilcu?

Napisal: Armin SijamićPo tem, ko so v nedeljo ameriški mediji javili, sklicujoč se na neimenovane vire v administraciji predsednika Josepha Bidena, da je uradni Washington dovolil Ukrajini uporabo ameriškega orožja v globini ruskega ozemlja

Trumpu zdaj ne preostane drugega, kot da nadaljuje Bidenovo politiko ali poskusi z Rusi doseči dogovor. Prve informacije govorijo, da bi ta dogovor lahko bil v škodo Ukrajine in Evrope. Za pogajalsko mizo so Putinovi in Trumpovi ljudje, razpravlja pa se o temah, ki zadevajo Evropo. Nedavno so iz Kremlja sporočili, da želijo takšen sestanek, torej da Moskva in Washington, kot v času hladne vojne, rišeta glavne obrise politike in varnosti na evropski celini.

Kako bodo prihodnja pogajanja potekala in kaj vse bo na mizi, za zdaj javnosti ni znano. Evropa ima nekaj časa, da okrepi Trumpove pogajalske položaje – financiranje ukrajinske vojne in ogromna izdatka za (ameriško) orožje. Trumpova administracija trdi, da Ukrajina izgublja vojno in da je treba ukrepati hitro, da bi rešili, kar se rešiti da.

Kijev in Evropa imata možnost, da sporazum Moskve in Washingtona zavrneta. Zelenski pravi, da se bo to zgodilo, če ne bodo upoštevane zahteve Kijeva. Teh dni Zelenski hvali „danski model“ pomoči Ukrajini, ki je z neposrednimi naložbami v ukrajinsko obrambno industrijo okrepil položaj Kijeva in poziva Evropejce, naj nadaljujejo v tej smeri ter oblikujejo evropsko vojsko brez Washingtona.

Ali bo Kijev tvegal in ali ima za takšne stališča Zelenski podporo politične elite in vojske, za zdaj ni jasno. Toda že pred skoraj dvema letoma se je govorilo o tem, da je Zelenski breme za Zahod. Zdaj, ko ga Trump imenuje „diktatorja“, Putin pa „nelegitimnega predsednika“, je njegov položaj vse težji, medtem ko njegov načrt o absolutni zmagi nad Rusijo in vrnitvi celotnega ozemlja Ukrajine pod nadzor Kijeva v Evropi nobena pomembna naslov ne vidi kot realnega.

/qpost/326926/Otpisuje-li-Zapad-Zelenskog

Ali Zahod odpisuje Zelenskega?

Napisal: Armin SijamićV zadnjih tednih je vse več člankov v medijih z Zahoda, ki kritično govorijo o ukrajinskem predsedniku Volodimirju Zelenskem, oziroma o njegovi odgovornosti za „neuspeh“ letošnje ofenzive vojske, ki jo poveljuje. Da