Za Nikšića je 'Spengavanje' nenevarna afera, a sodišče je dvakrat ugotovilo osnov za sum, da sta Munjić in drugi storila kazniva dejanja

Piše: Amra Vrabac

Posebni oddelek Vrhovnega sodišča FBiH je dvakrat odredil prepovedne ukrepe za osumljene v aferi „Spengavanje“ Vahidina Munjića, Muhameda Ohranovića, Ervina Mušinovića in Arijano Huseinović-Ajanović, s čimer je potrdil obstoj podlage za sum, da so osumljeni storili več koruptivnih kaznivih dejanj, kot je zloraba uradnega položaja ali pooblastil iz člena 383. Kazenskega zakonika FBiH in drugih.

Sodišče je prepovedne ukrepe najprej odredilo 14. novembra, po tem, ko je bila sprejeta pritožba zagovornikov osumljencev, pa je Vrhovno sodišče FBiH ponovno odločalo in odredilo prepovedne ukrepe, in sicer prepoved opravljanja določenih poslovnih dejavnosti ali uradnih dolžnosti.

Glede Munjića, Ohranovića in Mušinovića je bil izrečen tudi ukrep prepovedi obiskovanja določenih krajev ali območij, in sicer prepoved obiskovanja in približevanja vsem uradnim prostorom Zvezne uprave policije, uradnim prostorom Zveznega ministrstva za notranje zadeve FBiH, vse na razdaljo manj kot 100 m.

Vodji kabineta Nermina Nikšića je prepovedano obiskovanje in približevanje vsem uradnim prostorom Vlade FBiH, na razdaljo manj kot 100 m.

Prav tako jim je prepovedano srečevanje z desetimi osebami, med katerimi je tudi premier FBiH Nermin Nikšić. Sodišče je osumljence posebej opozorilo, da jim je lahko odrejen pripor, če bodo kršili prepovedne ukrepe.

In medtem ko je sodišče ugotovilo osnovo za sum, pri čemer je ocenilo dokaze, ki jih je predložil POSKOK Zveznega tožilstva, in sicer prepise iz mobilnega telefona Vahidina Munjića, ki jih je izmenjeval z drugimi osumljenci, pa tudi z drugimi osebami, nekateri še vedno celoten primer imenujejo izmišljen, in namesto da bi pozivali k učinkoviti preiskavi, želijo preiskavo usmeriti na tiste, ki so te prepise objavili.

Glede na to, da je prva sporočila objavil novinar Avdo Avdić, tako na portalu Istraga.ba kot v oddaji Istraga sedmice na Hayat TV, je očitno, da imajo nekateri nosilci političnih funkcij, predvsem iz SDP-ja, nalogo, da zgodbo preusmerijo proti Avdiću namesto proti tistim, ki so očitno zlorabili svoje funkcije za kazniva dejanja.

Le dva dni po tem, ko je Avdić objavil prepise iz telefona Vahidina Munjića, je zvezni premier Nermin Nikšić v oddaji 'Jutro za sve' pri Zvonku Komšiću na BHRT-ju priznal verodostojnost sporočil, ki jih je pošiljal Vahidinu Munjiću. S te časovne distance je bil Nikšićev nastop v tej oddaji skandalozan iz več razlogov. Najprej zaradi nespoštljivega in napadalnega odnosa do Komšića, ki ga je obtožil, da govori v imenu opozicije, čeprav je ta le opravljal svoje delo, nato pa še zaradi samega priznanja, da je pošiljal sporočila direktorju zvezne policije in da bo to še naprej počel, kdor koli bo direktor FUP-a.

V isti oddaji je Nikšić potrdil, da njegova vodja kabineta uživa njegovo popolno zaupanje in da se je ukvarjala z akti in odločitvami ter procesi v njegovem imenu.

Vendar pa se Nikšić tu ni ustavil. To afero je označil za „najbolj neneharno“ v primerjavi z aferami in paketi, ki jih je, kot je dejal, že doživel.

Sporočila, ki jih je Avdić še naprej objavljal, in ki jih je mesece imela tožilka Aida Bešlija, ter vse večji pritisk javnosti sta končno povzročila odziv tudi POSKOK-a, ki je opravil preiskave, ponovno zasegel telefon Munjiću in drugim osumljencem ter predlagal prepovedne ukrepe.

Sledila so sporočila, ki dejansko razkrivajo večjo skupino oseb, ki so trgovale z vplivom, iskale in dajale določene usluge, kršile tajnost policijskih postopkov, razkrivale policijske akcije...

Zavedajoč se, da je afera „Spengavanje“ odmevala v javnosti in da so državljani začeli vse bolj odprto kritizirati zvezno vlado, so v vladajoči strukturi začeli z taktiko, da je napad najboljša obramba.

In medtem ko vsak teden izhajajo vse bolj skandalozna sporočila, v katerih je udeležen sam zvezni premier, se zgodba poskuša usmeriti na pravosodje in tako imenovano ogrožanje preiskave, ker so sporočila javno objavljena.

Zanimivo je, kako akterji afere ne postavljajo vprašanja, kaj je POSKOK počel šest mesecev, glede na to, da je imel sporočila, kar odpira vprašanje, ali je Vlada FBiH, poleg tega, da je tudi financer, tudi tihi lastnik te nove pravosodne institucije. Kajti kako drugače razložiti dejstvo, da glavni akter te zgodbe Nermin Nikšić nima statusa osumljenca in zakaj je prepričan, da bo tako tudi ostalo.

Nikšić kot diplomirani pravnik bi moral vedeti, da preiskave in krivdo preiskujejo in dokazujejo tožilstva in sodišča, ne pa zvezni premier in direktorji institucij, ki jih je postavila njegova vlada.

Na vprašanje, ali je zahteval, da se nekoga spenga, je Nikšić brez zadržkov potrdil, da je.

„Da se aretira brate nekdo, za katerega smo ugotovili, da je storil kriminal“, je dejal Nikšić 21. oktobra.

In pod tem kriminalom je mislil na primer prejšnje uprave Avtocest FBiH, v katerem še vedno ni sodnega epiloga. Vendar pa je Nikšić že očitno sodil, zato se nima pravice jeziti na državljane, ki na podlagi njegovega priznanja o verodostojnosti sporočil zahtevajo, da se zakon enako uporablja za vse državljane.

Nikšićeva trditev, da Zvezna uprava policije poroča Vladi FBiH in da ima pravico komunicirati z direktorjem policije, nima podlage v zakonu. FUP je dolžan poročilo o delu predložiti Neodvisnemu odboru Parlamenta FBiH, ki nadalje komunicira z Zveznim ministrstvom za notranje zadeve, pristojni minister pa nadalje z Vlado. Vendar pa je Nikšić poenostavil in prilagodil zakon svojim potrebam ter se odločil za neposredno komunikacijo z Munjićem. Enako je storil tudi zvezni minister za notranje zadeve Ramo Isak, ki je zavrnil začetek disciplinskega postopka proti Munjiću po odločitvi Neodvisnega odbora.

Epilog komunikacije premierja in direktorja FUP-a ni boj proti kriminalu in korupciji, kot to Nikšić ponavlja mesece, temveč boj za položaje, kar kažejo tudi imenovanja oseb, blizu osumljencem, kar je v pristojnosti Vlade FBiH.

Čeprav so objavljena sporočila povzročila veliko pozornost javnosti, opozicije, pa tudi nekaterih funkcionarjev iz koalicijskih strank, ki niso mogli na noben način upravičiti naročanje aretacij, ne moremo mimo vtisa, da je izostala reakcija mednarodnih misij, veleposlaništev in tistih, ki prisegajo na boj proti kriminalu in korupciji. Morda pa je ta boj trajal le do konca aprila 2023. leta.

Da je tako, kaže tudi molk vseh relevantnih organizacij glede dejstva, da na ravni Federacije BiH ne obstaja organ ali institucija, ki bi se ukvarjala z ugotavljanjem in sankcioniranjem navzkrižja interesov, medtem ko takšni organi obstajajo na ravni Kantona Sarajevo ali na državni ravni.