Vučić je preživel največji protest v zgodovini Srbije, študenti pa so državljane osvobodili strahu pred režimom

Piše: Armin Sijamić

Sinoči so potekali, po trditvah srbskih medijev, največji protesti v zgodovini Beograda in Srbije. Po različnih ocenah je bilo na ulici med devetdeset tisoč in pol milijona ljudi. Po še enem protestu je Srbija tam, kjer je bila – predsednik Aleksandar Vučić ima moč, da z državo upravlja, kot želi, število nezadovoljnih državljanov, pripravljenih na upor, pa narašča.

Izredne razmere v Srbiji, s krajšimi presledki, trajajo odkar se je beograjska nacionalistična elita konec osemdesetih let prejšnjega stoletja odločila za rušenje Jugoslavije. In tudi ko bi bilo stanje v Srbiji zadovoljivo, oblast ni zamudila priložnosti, da to spremeni, da najde sovražnika, da ustvari krizo doma ali v soseščini.

Novi val izrednih razmer se je začel pred nekaj manj kot petimi meseci, ko se je na železniški postaji v Novem Sadu porušila nadstrešnica. Vučić se je takrat predstavil kot odgovorna oseba za vse, kar se dogaja v Srbiji, čeprav so študenti zahtevali, da svoje delo opravljajo institucije, ne pa vodja.

/qpost/381885

Srbska opozicija pod Vučićevo nadstrešnico in molk velikih sil

Piše: Armin SijamićZačetek meseca je Srbijo spet zavila črnina. V padu nadstrešnice železniške postaje v Novem Sadu je umrlo štirinajst ljudi, kasneje pa še en. V primeru, ki je pretresel Srbijo, so bila odprta številna pit

Beograjski protesti

Sinočnje zborovanje v Beogradu je bilo vrhunec študentskega boja po večmesečnih protestih v več mestih in po tem, ko so prehodili skoraj celotno Srbijo z namenom, da jo osvobodijo strahu pred represivno oblastjo. Mnogi so pričakovali, da se bo ta protest končal z velikim spopadom z Vučićevimi privrženci in varnostnimi silami. A se to ni zgodilo. Ob prvih znakih uporabe sile so študenti prekinili proteste in sporočili državljanom, naj se razidejo in da to niso več njihovi protesti.

Številni srbski mediji in udeleženci protestov trdijo, da je bil uporabljen „zvočni top“. Z oddajanjem močnega hrupa naprava povzroča bolečino, panične reakcije in ljudi sili k oddaljevanju s kraja protesta. V mnogih državah je naprava prepovedana, saj lahko povzroči trajne posledice, kot je okvara sluha.

Na tiskovni konferenci, ki jo je imel po koncu protesta, je Vučić zanikal, da so varnostni organi uporabljali to napravo, in obtožil demonstrante za nasilje, da so napadli njegove privržence pred stavbo srbskega predsedstva, med katerimi so bili tudi nekdanji pripadniki zloglasnih Rdečih baretk. Dejal je, da bodo zaradi tega nekateri procesuirani in da bodo plačali škodo, ki so jo povzročili, med drugim tudi na traktorjih, ki so bili razporejeni okoli tabora, kjer so njegovi privrženci bivali več dni.

Vučić je dejal, da je bilo sinoči lažje poškodovanih 56 ljudi in da so bili 22 aretirani. Poleg trditev, za katere ni predložil dokazov, da za protesti stojijo tuje sile, ki želijo „barvno revolucijo“ in rušenje njegove oblasti, je Vučić dejal, da je bil protest velik in da je razumel sporočilo državljanov.

Študentski uspeh in stanje v opoziciji

Ni dvoma, da je Vučić razumel sporočilo, oziroma da je vse pozorno spremljal. Študenti so sprožili nekakšen ljudski upor. V koloni proti Beogradu so se jim pridružili kmetje, učitelji, motoristi, vojaški veterani in mnogi drugi.

To je upor ljudi, ki živijo več kot desetletje v državi, v kateri je Vučić, kot predsednik in
premier, neštetokrat prestopil vse ustavne in zakonske okvire. Uspeh študentov je večji zaradi dejstva, da niso imeli podpore kakšne velike sile, oziroma da je Vučić imel podporo Zahoda.

/qpost/387176

Primer Vučić: Koliko stane podpora Zahoda?

Piše: Armin SijamićOd prejšnjega tedna je Naftna industrija Srbije (NIS) pod grožnjo ameriških sankcij. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je to napovedoval mesece, oblast pa se je pripravljala na scenarij prekinitve vezi z Moskvo v območju

Organizacija Arhiv javnih zborovanj je ocenila, da je bilo sinoči na protestih „med 275.000 in 325.000 ljudi z možnostjo, da je to število še večje“, da so se ljudje zbirali po vsem Beogradu in da zaradi tega ni mogoče določiti točnega števila. Če vemo, da je zadnji popis prebivalstva v Srbiji leta 2013 pokazal, da povprečno gospodinjstvo v tej državi šteje 2,55 člana, to pomeni, da so študenti samo po tem kriteriju zbrali okoli milijon volivcev okoli nekega političnega stališča.

Ta fantastičen uspeh pri mobilizaciji državljanov je še bolj impresiven zaradi dejstva, da je Srbija že leta v medijskem mraku, da je nasilje do drugače mislečih skoraj dovoljeno in da so tamkajšnje volitve z mnogih naslovov ocenjene kot nepravilne. K domnevni uporabi tako imenovanega „zvočnega topa“ je treba dodati še medijska poročila, da je Srbija kupila kitajske kamere za spremljanje in prepoznavanje obrazov ter vohunsko programsko opremo iz Izraela, s katero sledijo novinarjem, aktivistom, opoziciji...

Vučić ni popustil pred zahtevami študentov. Iluzorno je bilo pričakovati, da bo predal oblast v strahu pred mirnimi državljani. Še več, večkrat je sporočil, da ga morajo ubiti, da bi dobili „prehodno vlado“, ki bi po logiki stvari Srbijo pripravljala na volitve, čeprav tega študenti niso zahtevali.

S prekinjanjem množičnega protesta v Beogradu so študenti sporočili opoziciji, da mora voditi upor. Glede na stanje v opoziciji je lahko Vučić srečen. Opozicija z delitvami in napačno izbiro voditeljev ne bo zmagala. Z drugimi besedami, v opoziciji mora priti do sprememb, ali pa bo Vučić še naprej edina pomembna politična figura v Srbiji. Mirna zborovanja državljanov Vučiću ne pomenijo veliko in vtis je, da se ne bi umaknil z oblasti, niti če bi vsi prebivalci Srbije prišli na proteste.

Kljub temu so študenti pretresli Vučića in Srbsko napredno stranko. Veliko ljudi se je osvobodilo strahu pred oblastjo, kar se je videlo po vsej Srbiji. To je pomembno dejstvo, glede na to, da je opozicija v Beogradu uspevala, da je v neki meri parirala Vučiću, v preostalem delu Srbije pa temu ni bilo tako. Največje opozicijske stranke v mnogih delih Srbije skorajda ne obstajajo.

Študenti so s protesti in proglasi izpisali politični program, raziskave pa kažejo, da jih več kot osemdeset odstotkov državljanov Srbije podpira. To odpira prostor, da nekdo prevzame ta program in s sprejemljivimi kandidati nastopi na volitvah, ki bi jim predhodile spremembe volilnih pogojev. Če se to ne zgodi hitro, bi ta velik ljudski upor lahko ugasnil kot že nekateri pred njim.

Na drugi strani ima Vučić zdaj dve možnosti. Prva je nadaljevanje dosedanje politike in stalno ustvarjanje sovražnikov in kriz, druga pa sprememba politike znotraj Srbije in izven njenih meja. Utrujenost od takšne politike se je pokazala tudi v Beogradu, čeprav se je veliko bitk vodilo daleč od tega mesta.