
Napisal: Armin Sijamić
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden dejala, da Zahoda, kot smo ga poznali, ni več in da mora Bruselj igrati vlogo pri oblikovanju novega svetovnega reda.
Napoved konca celih epoh je najpogosteje pripadala znanstvenikom, novinarjem in revolucionarjem. V zadnjih nekaj desetletjih je Francis Fukuyama napovedal „konec zgodovine“, Immanuel Wallerstein konec prevlade kapitalističnega Zahoda – posledica propada rivalskega komunističnega ZSSR, zdaj pa mnogi govorijo o „koncu globalizacije“ zaradi politik ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Predstavniki Evropske unije niso znani po „močnih“ izjavah, saj se zavedajo kompleksnosti sistema, kateremu pripadajo, in dejstva, da je politika Bruslja omejena z birokracijo in delitvami med članicami.
Zato je izjava Von der Leyen presenečenje in napoveduje prebujanje Bruslja, soočenega z dejstvom, da se svet spreminja in da bodo Združene države Amerike, Kitajska, Rusija in druge države v Aziji in Latinski Ameriki izkoristile vsako priložnost, ki se jim bo ponudila v danem trenutku.
Težave na Zahodu - Donald Trump
„Zahoda, kot smo ga poznali, ni več,“ je dejala Von der Leyen v intervjuju za nemški časnik Die Zeit, pri čemer se je sklicevala na politiko ameriškega predsednika Trumpa.
Von der Leyen pravi, da je bila vedno „navdušena atlantistka“ in „velika prijateljica ZDA“, vendar Trumpova politika ustvarja nove okoliščine. To so „zgodovinske spremembe“, ki Evropsko unijo silijo, da „igra zelo aktivno vlogo“ pri oblikovanju novega svetovnega reda.
Izjava Von der Leyen o prihodnosti Evropske unije je ena izmed podobnih, ki so prišle s stare celine in so bile naslovljene na Združene države, potem ko se je Trump vključil v ukrajinsko vojno in približal svoje stališče stališčem Kremlja.
„Tisto, kar smo doslej smatrali svetovnim redom, se zdaj spreminja v svetovni nered, ki ga med drugim povzroča boj za prevlado med Kitajsko in ZDA, seveda pa tudi Putinove imperialne ambicije,“ je dejala. „Zato potrebujemo novo, drugačno Evropsko unijo, pripravljeno stopiti na globalni oder in aktivno sodelovati pri oblikovanju prihajajočega novega svetovnega reda,“ je dodala.
„Svetovni nered“, ki ga omenja Von der Leyen, je priznanje, da se Zahod hitro spreminja in da Washington zdaj drugače gleda na svoje zaveznike in tekmece. Nova politika Washingtona je lahko usmerjena proti najbližjim zaveznikom. Delovanje ameriškega podpredsednika JD Vancea in Elona Muska je najboljši dokaz za to.
Trumpova administracija se je večinoma odpovedala obračunu z nepokornimi režimi. Washingtonu zdaj gredo v nos vladi Združenega kraljestva in Nemčije. Muskovi kritiki britanskega premierja Keira Starmerja in podpora nemški opozicijski AfD so šok za Evropejce.
Realne omejitve
Iz besed Von der Leyen je razvidno, da nekatere politike Združenih držav Amerike in Kitajske šteje za nevarne za Bruselj. „Pozitiven učinek vsega tega je, da trenutno vodim nešteto pogovorov z voditelji držav in vlad po vsem svetu, ki želijo sodelovati z nami pri ustvarjanju novega reda,“ je dejala in kot primere navedla Kanado, Indijo, Malezijo, Indonezijo, Mehiko in države Južne Amerike.
Evropska unija je, pravi, kljub agresivnim trgovinskim politikam Trumpa ohranila svojo moč in postala privlačnejša drugim državam zaradi predvidljivosti in zanesljivosti. Z drugimi besedami, Von der Leyen trdi, da ima Evropska unija moč in vire, da se vključi v tekmo z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki sta v ekonomski vojni in se potegujeta za prevlado po vsem svetu.
Vendar pa stvari niso tako preproste, kot trdi Von der Leyen. Trumpova politika do Ukrajine in ruskega predsednika Vladimirja Putina kaže meje evropskih sil. Trump in Putin sta Evropejce izključila iz pogajanj o evropski vojni. Francoski predsednik Emmanuel Macron in Starmer na različne načine poskušata evropske sile uveljaviti kot dejavnik v Ukrajini, saj se zavedata, da nimata vojaške sile, ki bi bila enakovredna ameriški in ruski.
Hkrati ima Evropska unija težave s dostopom do različnih surovin in je odvisna od drugih držav. Bruselj zdaj ponuja roko sodelovanja regionalnim silam, kar je Von der Leyen poudarila, verjetno ponuja predvidljivost v primerjavi s Trumpom in enakopravnost v primerjavi s Kitajsko.
Ker ima Evropska unija močno gospodarstvo in veliko tržišče, bi se Bruselj lahko odločil, da bo odločil izid ekonomske vojne med Washingtonom in Pekingom. To je na različnih mestih posredno poudaril Macron, v Pekingu pred nekaj leti in nedavno v Washingtonu. Med svojim zadnjim obiskom v Beli hiši je Macron Trumpu dejal, da bi mu moral uvajati carine na Kitajsko, s Evropejci pa skupaj delati v Ukrajini in drugod.
Po drugi strani Kitajska želi močnejše ekonomske vezi po vsem svetu in prosto trgovino. Komunistični Kitajski ustreza takšen sistem, saj ji nobena država ne more konkurirati. Za primerjavo, Kitajska ima skoraj osemsto milijonov delavcev, EU in ZDA pa skupaj imata manj kot osemsto milijonov prebivalcev.
Pred dvema tednoma je Von der Leyen po telefonu govorila s kitajskim premierjem Li Qiangom, ki želi, da obe strani „ohranita prosto in odprto trgovino“.
Kako spodbuditi Bruselj?
Bruselj lahko izbira, na katero stran se bo postavil, čeprav danes skoraj nihče v Evropi ne pravi, da bi to morala biti kitajska. Jeza na Washington zaradi Trumpovih carin je razumljiva, vendar ne bi smela biti osnova za kakršno koli politiko. Navsezadnje Trumpova vladavina ne bo trajala večno.
Vendar pa Evropska unija potrebuje mehanizme za delovanje in mora iskati načine za povečanje vpliva, najprej v Evropi, nato pa tudi po vsem svetu. Tu je ponudbo Bruslju nedavno dal tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki se zaveda evropskih omejitev, na primer na področju obrambe.
Namen Evropske unije, da igra mlajšega brata velikim silam, se je izkazal za napačnega. Na primer, zanašanje na ameriško vojsko je vodilo do zamiranja evropskih armad. Če bi se Evropska unija odločila za kitajsko ponudbo odprte trgovine, z zmanjšanim vplivom Washingtona, bi se hitro znašla v ekonomskem položaju, v kakršnem so danes Združene države Amerike.
Evropi so potrebni drugačni politiki in nove ideje. Evropska unija pod Ursulo von der Leyen se ne more pohvaliti, da je v preteklih letih pokazala karkoli od tega in malo je uspehov na tem področju, ki bi si jih lahko pripisali. Toda za počasni in birokratizirani Bruselj so izjave Von der Leyen iz prejšnjega tedna zvenele kot orjaški korak v tej smeri.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija




























