Vlada se hvali milijoni iz EU, a v proračunu ni postavke o teh prihodkih: Fiskalni okvir 'zacementiral' Bosno in Hercegovino!

Piše: A. Čorbo-Zećo

Ali Evropska komisija ve, da ima Bosna in Hercegovina Globalni fiskalni okvir, ki omejuje proračun institucij BiH? To je pomembno vprašanje, na katerega moramo dobiti odgovor, saj še vedno ni jasno niti to, ali je Reformna agenda Bosne in Hercegovine, ki je bila predložena aprila 2024, odobrena!

Na podlagi elementov iz Reformne agende, ki morajo biti merljivi, je jasno, da prav na njihovi podlagi Evropska komisija državi, udeleženki v Načrtu rasti, dvakrat letno dodeljuje sredstva.

Globalni fiskalni okvir za obdobje 2024–2026, na spletni strani ministrstva za finance, vsebuje projekcijo državnega proračuna za naslednja tri leta, ki je zakoličena na približno 1,3 milijarde KM.

Fiskalni okvir je bil sprejet januarja 2024, medtem ko je bil Načrt rasti predstavljen novembra 2023, kar pomeni, da so snovalci Fiskalnega okvira že takrat vedeli, da bo Bosna in Hercegovina v naslednjih štirih letih prejela približno 1 milijardo evrov oziroma 2 milijardi KM oziroma v povprečju približno 500 milijonov KM letno, vendar tega pri sprejemanju Globalnega fiskalnega okvira niso upoštevali.



Na primer, Nermin Nikšić kot član Fiskalnega sveta, ki se javno hvali, da bo sprejetje državnega proračuna odprlo prostor za sredstva EU iz Načrta rasti, je to vedel. Kako?

Z nekakšno magijo Davida Copperfielda ali prek računa na Kajmanskih otokih.

Kaj je pravzaprav problem?

Preprosto v proračunu Bosne in Hercegovine ni kode, mesta ali navedbe, kjer bi se teh 500 milijonov KM letno prejelo, oziroma ker gre za prihodke, bi moral biti proračun večji od 1,3 milijarde KM (recimo 1,8 milijarde KM), kot ga trenutno omejuje Fiskalni okvir na podlagi Zakona o fiskalnem svetu Bosne in Hercegovine.

Torej imamo zakonsko obveznost, ki omejuje proračun, in vzporedno s tem morebitne dodatne prihodke, ki niso načrtovani. Kako namerava Svet ministrov prejeti teh 500 milijonov KM letno na prihodkovni strani, hkrati pa, ker gre za namenska sredstva za posamezna področja, kje bodo ta načrtovana na odhodkovni strani (na primer financiranje infrastrukture)? Tega preprosto ni v proračunu!?

Prav tako je vprašanje za Svet ministrov, na katerega mora odgovoriti, ali je Reformno agendo kdaj odobrila Evropska komisija, saj se z njeno odobritvijo aktivirajo sredstva iz Načrta rasti.



Če je Reformno agendo odobrila Evropska komisija, zakaj tega javnost še vedno ne ve in zakaj Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine, ki bo morala elemente iz Reformne agende uresničiti s sprejemanjem reformnih zakonov, nima te predložene Reformne agende, oziroma če Reformna agenda še vedno ni odobrena s strani Evropske komisije, kaj je s tem problem?
 
Ali je Reformna agenda sploh napisana tako, da je birokratsko merljiva, kot to zahteva bruseljska administracija?

Delegacija EU v Bosni in Hercegovini že zdaj govori, da ima odobrenih 70 milijonov evrov oziroma 140 milijonov KM kot spodbudo za začetek izvajanja Načrta rasti. Kje so ta sredstva načrtovana na prihodkovni strani in zakaj potem proračun ni večji za teh dodatnih 140 milijonov KM? Zakaj o tem nič ne govori Delegacija EU ali bo spet pošiljala sporočila prek Viberja, kot ob sprejemanju Zakona o VSTV, ko so pošiljali sporočila, naj se sprejme ta zakon, ki je dejansko blokiral delo VSTV. Očitno hinavščina ali navijaška politika, vprašanje pa je, v čigavo korist – za ali proti interesom države Bosne in Hercegovine.

Nenazadnje, čemu služi Globalni fiskalni okvir? Odgovor je preprost, ko pogledamo, na primer, razdelitev sredstev od posrednih davkov (ki znašajo približno 9 milijard KM iz Globalnega fiskalnega okvira, kar pomeni, da bi moral biti državni proračun vsaj 10 milijard KM), vendar ta sredstva gredo entitetam ali pa Globalni fiskalni okvir služi za slabitev zmogljivosti države in krepitev zmogljivosti entitet. Drugega namena nima. In o tem seveda nihče nič ne govori!

Potem je preprosto sklepati, da Fiskalni okvir omejuje načrtovanje proračuna na 1,3 milijarde KM v naslednjih treh letih, kar bi potem pomenilo, da Bosna in Hercegovina nima namena uporabljati sredstev EU iz Načrta rasti ali pa morda trenutna oblast namerava spremeniti Globalni fiskalni okvir za naslednja tri leta, vendar o tem nihče ni izrazil kakršnega koli namena.

Pomembno je vedeti tudi, da proračuna ni mogoče povečati z rebalansom tako, da bi bil večji od tistega, na kar ga omejuje Fiskalni okvir!