Pogovarjal se je: Rasim Belko
Enver Išerić, dr. sc. v intervjuju za agencijo Patria govori o poročilu Evropske komisije o Bosni in Hercegovini, potezah visokega predstavnika Christiana Schmidta, volilnem zakonu.
Doktor Išerić, ki je nedavno postal član Narodne evropske zveze, govori tudi o vprašanju tujih sodnikov v Ustavnem sodišču BiH, državnem premoženju in domoljubnih silah, ki bi morale varovati Bosno in Hercegovino.
Video in montaža: Anel Bešić
O poročilu Evropske komisije?
Išerić: Poročilo Evropske komisije o Bosni in Hercegovini je popolnoma negativno. Če EK v poročilu pravi, da priporočamo, da BiH odpre pogajanja za pristop k EU, ko izpolni pogoje. To bi se lahko reklo tudi drugače – ne priporočamo pogajanj BiH, dokler ne izpolni pogojev.
O Schmidtu in pravni negotovosti?
Išerić: Če bi jasno brali poročilo EK o delovanju visokega predstavnika Christiana Schmidta, je pomembno poudariti, da je vsa zgodba usmerjena v Dom narodov PFBiH. Schmidova odločitev iz aprila je bila ena od napak visokega predstavnika. Ob prvi intervenciji bi moral biti pozoren. Pomembno je omeniti, da bi morale za odločitvami Schmidta stati PIC. Nisem prepričan, da so se članice Sveta za implementacijo miru strinjale z njegovimi odločitvami.
Kako razplesti vprašanje volilnega zakona?
Išerić: Ena od 14 ključnih prioritet je sprememba volilnega zakona, vendar v smislu zagotavljanja rednega volilnega procesa. To je ključno, kar se od BiH zahteva. Od BiH se ne zahtevajo spremembe, ki se tičejo legitimnega predstavljanja. Poleg tega je legitimno predstavljanje rešeno. Sam visoki predstavnik je dejal, da je sodba “Ljubić” implementirana z njegovimi odločitvami. V tej odločbi “Ljubić” nikjer ni omenjeno legitimno predstavljanje v Predsedstvu BiH. Ne smemo privoliti v legitimno predstavljanje v Predsedstvu, ker je to šef države, ki predstavlja celotno državo in vse državljane. Poleg tega imamo sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice, zadnjo v primeru “Kovačević”, ki jasno govori, da se vsem državljanom mora omogočiti, da glasujejo za svoje predstavnike, ne glede na to, kje živijo. Legitimno predstavljanje v Predsedstvu BiH bi pomenilo delitev države.
Ali smemo Ustavno sodišče prepustiti protidržavnim silam?
Išerić: Ko gre za Ustavno sodišče BiH, nas nekatere politične sile prepričujejo, da ne bodo privolile v sprejetje zakona o Ustavnem sodišču BiH, ker je to ustavna materija. To je res, vendar če je tako, zakaj se oblikuje delovna skupina za pripravo zakona o Ustavnem sodišču BiH. Status tujih sodnikov v Ustavnem sodišču se ne more rešiti z zakonom, to se mora rešiti z Ustavo. Če bi šli v to smer, potem se mora z Ustavo BiH urediti vprašanje statusa tujih sodnikov, način izvolitve sodnikov. Sodniki bi v tem primeru morali izbirati Parlamentarna skupščina, oziroma Dom predstavnikov BiH.
Kdo bo rešil vprašanje državnega premoženja?
Išerić: Zelo težko je pričakovati dogovor o državnem premoženju. To vprašanje bo najverjetneje uredil visoki predstavnik s svojo odločitvijo. Probošanske stranke morajo zelo jasno visokemu predstavniku dati vedeti, da se pri odločanju o državnem premoženju mora ravnati po Dunajski konvenciji o nasledstvu iz leta 1983, Sporazumu o nasledstvu iz leta 2001, tam pa je zelo jasno rečeno, kaj je državna lastnina.
Kako ohraniti Bosno in Hercegovino?
Išerić: Bosanske ali probošanske sile so zdaj tako močne, da mislim, da ne bo nobene secesije. Bosno in Hercegovino je treba krepiti z močjo institucij države in z bojem skozi institucije Bosne in Hercegovine – pravnimi, političnimi, in če bo treba, tudi z vsemi drugimi sredstvi.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
