Uvoz v BiH presegel 20 milijard KM

(Patria) - Uvoz v Bosno in Hercegovino je v osmih mesecih letos znašal 20,84 milijarde KM, piše v podatkih Uprave za indirektno obdavčenje BiH (UIO BiH), ki so bili poslani "Nezavisnim novinama".

V podatkih je navedeno, da je bil v osmih mesecih lani uvoz 20,22 milijarde KM. To pomeni, da se je uvoz v enem letu povečal za približno 620 milijonov KM.

Po drugi strani je bilo v osmih mesecih letos izvoženih proizvodov v vrednosti 11,5 milijarde KM.

V osmih mesecih lani je bilo v tujino plasiranih naših proizvodov za 10,95 milijarde KM, kar pomeni, da se je tudi izvoz povečal za približno 550 milijonov KM.

Glede držav je bilo največ blaga izvoženega na Hrvaško za približno 2,05 milijarde KM, vendar je tudi iz te države v BiH prišlo največ proizvodov, in sicer skoraj dvakrat več, za 3,89 milijarde KM.

Po Hrvaški smo v Nemčijo izvozili največ proizvodov, in sicer za 1,65 milijarde KM, nato v Srbijo za 1,23 milijarde KM.

Glede uvoza smo po Hrvaški največ proizvodov uvozili iz Srbije, za 2,8 milijarde KM, nato iz Slovenije za 1,73 milijarde KM.

V podatkih UIO BiH je navedeno, da je glede carinskih tarif v osmih mesecih letos največ prišlo mineralnih goriv, ​​mineralnih olj in proizvodov njihove destilacije, bitumenskih snovi in ​​mineralnih voskov za znesek 2,46 milijarde KM.

Sledi uvoz nuklearnih reaktorjev, kotlov, strojev ter aparatov in mehanskih naprav ter njihovih delov za 1,83 milijarde KM, nato vozil, razen železniških ali tramvajskih vozil, njihovih delov in dodatkov za 1,76 milijarde KM.

Največ je bilo izvoženih električnih strojev in opreme ter njihovih delov, aparatov za snemanje ali reprodukcijo zvoka, televizijskih aparatov za snemanje ali reprodukcijo slike in zvoka, kot tudi delov in dodatkov za te izdelke za 1,05 milijarde KM.

Nuklearni reaktorji, kotli, stroji, aparati in mehanske naprave ter njihovi deli so "odšli" za približno 916 milijonov KM, pohištvo, nosilci žimnic, oprema za postelje in podobni izdelki (žimnice, blazine in podobni polnjeni izdelki) in drugo pa za približno 770 milijonov KM.

Igor Gavran, ekonomski analitik, je dejal, da je takšno razmerje izvoza in uvoza, gledano po vrednosti, nevzdržno in ekonomsko pogubno, saj izčrpava gospodarstvo in pomeni stalni ogromen odliv denarja.

"Vendar pa velik del uvoza predstavljajo proizvodi, ki jih sami ne proizvajamo (naftni derivati, naravni plin, motorna vozila, elektronika, različna oprema, pa tudi južno sadje) in od katerih bi lahko v prihodnosti razvili domačo proizvodnjo le za nekatere. Na primer, imamo zaloge nafte in plina, ki jih ne raziskujemo in ne uporabljamo, imamo rafinerijo nafte, ki ne deluje, imamo potencial za razvoj proizvodnje opreme in elektronike, motorna vozila smo proizvajali že prej, zato se lahko ta proizvodnja ponovno razvije," pojasnjuje Gavran za "Nezavisne novine".

Poudarja, da ni nobenih konkretnih načrtov za kaj takega, zato je zelo vprašljivo, ali bomo na ta način kdaj ali vsaj v dogledni prihodnosti zamenjali uvoz.

"Po drugi strani pa zelo velik del uvoza predstavljajo tisto, kar nam absolutno ni potrebno, ker ga sami proizvajamo ali lahko hitro povečamo proizvodnjo (predvsem kmetijski in prehrambeni izdelki, pohištvo, gradbeni material in podobno) in to bi lahko relativno hitro zmanjšali na minimum ali povsem ukinili. Predvsem bi domači potrošniki z nakupom domačih in izogibanjem uvoženih izdelkov lahko naredili največjo razliko. Kljub temu je naša največja priložnost za spremembo stanja in zmanjšanje primanjkljaja, idealno pa tudi prehod v območje presežka, povečanje izvoza. Naš izvoz je tako po obsegu kot po strukturi daleč pod našimi potenciali in v številnih sektorjih imamo realne osnove za naložbe ter povečanje proizvodnje in izvoza. Inflacija prav tako igra vlogo, pa tudi dejstvo, da so naše izvozne cene večinoma zelo nizke, zato celo, ko imamo znaten izvoz, določeno blago prodajamo poceni, medtem ko isto blago pri uvozu drago plačujemo," je zaključil Gavran.