Prebivalci Tuzle 15. maja 92 niso nikogar napadali, branili so svoje mesto in svobodo

(Patria) - Danes mineva 34. obletnica bitke na Brčanski Malti. Tistega dne so se pripadniki takratne JLA, vojaki in rezervisti, ki so zapuščali Tuzlo v vojaški koloni, spopadli s policisti, katerih naloga je bila pospremiti izhod kolone iz mesta.

Kot je kasneje pričal Ilija Jurišić, ki je bil pravnomočno oproščen obtožb za vojne zločine, je tistega dne prejel obvestilo s terena, da je iz kolone obstreljevanje policijskih patrulj in okoliških zgradb, nakar so bili tuzlanskim policistom iz poveljstva izdani dovoljenje, da “na ogenj odgovorijo z ognjem”. Ob tem je prišlo do vžiga tovornjakov, v katerih so umrli vojaki, ki jim je poveljeval Mile Dubajić.

Ta datum se obeležuje kot začetek obrambe mesta Tuzla in tega dela Bosne in Hercegovine.

Na Brčanski Malti so umrli trije pripadniki Javne varnostne postaje Tuzla in 33 vojakov JLA iz kolone.

Primer, znan kot “Tuzlanska kolona”, je bil predmet več sodnih postopkov.

Prvi postopek so sprožili preživeli udeleženci kolone, ki so leta 1999 prek Zveze logorašev RS predali dokumentacijo Haškemu sodišču. Haško sodišče je primer vrnilo v pristojnost pravosodja BiH, nakar je Okrožno tožilstvo v Bijeljini sprožilo postopek. Primer je bil nato prenesen v pristojnost Tožilstva BiH, ki je leta 2009 ustavilo preiskavo zoper vojnega župana Tuzle Selima Bešlagića in druge.

Vendar pa je bil najbolj znan postopek v tem primeru tisti, ki je potekal pred pravosodjem Republike Srbije. Prizivno sodišče v Beogradu je leta 2016 pravnomočno oprostilo vojnega svetovalca načelnika Javne varnostne postaje (SJB) Tuzla Ilijo Jurišića obtožb, da je ukazal napad na vojake JLA. Jurišić je bil pred tem s prvostopenjsko sodbo oddelka za vojne zločine Višjega sodišča v Beogradu leta 2013 obsojen na 12 let zapora.

V obrazložitvi odločitve prizivno sodišče navaja, da je “dokazljivost navedb iz obtožnice Tožilstva za vojne zločine ostala na ravni dvoma” in da je bila prvostopenjska sodba sprejeta na podlagi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Po oceni in analizi izvedenih dokazov je sodišče zaključilo, da ni bilo neposrednih dokazov, da je Jurišić storil kaznivo dejanje, za katero je bil obtožen.