
Napisal: Armin Sijamić
V zadnjih letih so nekateri ob pozivih uradnemu Washingtonu k spremembi politike govorili, da Združenim državam Amerike zmanjkuje časa za reforme, ki bi jih obdržale na prestolu največje svetovne velesile. To je od vstopa v politiko govoril tudi zdajšnji ameriški predsednik Donald Trump. Odločitve, ki jih je sprejel v nedeljo in ponedeljek, govorijo, da Trump to še vedno misli.
Proces sprejemanja odločitev v Združenih državah Amerike včasih traja dolgo in je zapleten, če ni soglasja znotraj administracije, birokracije in zakonodajnih teles. To so državljani Združenih držav Amerike lahko nedavno občutili, ko je zaradi »zaprtja vlade«, oziroma njenega prehoda na začasno financiranje, država prenehala izvajati nekatere storitve.
V svojem prvem mandatu se je Trump soočal z odporom celo znotraj administracije, ki jo je imenoval. Prvi mandat so zaznamovale tudi razne menjave najpomembnejših delov tedanje administracije. Toda od januarja letos Trump vodi Združene države Amerike drugače. Izvršni ukazi so del mehanizmov, ki jih uporablja, saj ne želi izgubljati časa in se ne ozira na kritike.
Trump hitro deluje tudi na drugih področjih. V približno 24 urah je Trump pretresel svet zaradi Ukrajine in izvršnih ukazov o Venezueli, Muslimanski bratovščini in umetni inteligenci (UI).
Ukrajinska vojna: Kako zadovoljiti vse strani?
Hitrost pri odločanju je včasih velika napaka, včasih pa strateška prednost. Toda to, kar počne Trump, ne govori le o njegovem pristopu in birokraciji kot taki. Trump preprosto dela nekatere poteze, ker je prisiljen zaradi procesov, ki se odvijajo po vsem svetu.
V nedeljo je bila Trumpova administracija v središču dogodka, ki je pretresel Ukrajino in evropske zaveznike. V javnosti se je namreč pojavil načrt o koncu vojne v Ukrajini, avtorja naj bi bila Moskva in Washington. Najkrajše rečeno, bil je to seznam želja ruskega predsednika Vladimirja Putina in bi pomenil poraz Ukrajine, Evropske unije in Washingtona.
Načrt je razjezil nekatere ameriške kongresnike in senatorje. Trdili so, da to ni ameriški načrt, temveč predlog Moskve, čeprav so ga iz Trumpove administracije in njegovega tabora brezpogojno podprli. Nekateri so sklepali, da je to ruski načrt, ki so ga pokazali Trumpovemu posebnemu odposlancu Stevu Witkoffu in ga hkrati objavili v medijih kot domnevni ameriško-ruski predlog.
Dokument je bil šok za evropske sile, ki podpirajo Ukrajino, še posebej za Kijev. Govorilo se je tudi o rokih, ki jih ima ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, da sprejme ali zavrne ponujeno.
Nato nov preobrat. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo prišel v Ženevo, kjer se je z Ukrajinci in evropskimi zavezniki pogajal o koncu vojne v Ukrajini. Pred tem so Evropejci predstavili svoje želje, kot načrt za konec vojne, ki bi v tem trenutku pomenil ruski poraz.
Sestanek v Ženevi in izmenjava predlogov za mir v kratkem času kaže Trumpovo naglico, da konča vojno. Rubio je v Ženevi dejal, da bo Kijev v »razumnem roku« odgovoril na ameriški predlog. Pred tem je Trump zagrozil, da bi to lahko bila »končna ponudba«, Zelenski pa je sklenil, da bi se Ukrajina »lahko soočila z zelo težko izbiro – ali izgubiti dostojanstvo ali tvegati izgubo ključnega partnerja«.
Venezuelsko živo blato
Trump je po nekaterih ocenah pred obale Venezuele v zadnjih mesecih nagrmadil več kot petino ameriške vojne mornarice – ki ji po kakovosti in obsegu v svetu ni para. Cilj je, čeprav to Trump zdaj podvaja pod boj proti drogam, strmoglaviti ali podrediti Nicolása Madura – predsednika države z največjimi zalogami nafte na svetu.
To je ta teden, morda tudi nenamerno, v intervjuju za Fox News potrdila María Salazar, republikanska poslanka v ameriškem predstavniškem domu. Rekla je, da bodo Združene države kmalu »vstopile« v Venezuelo in da bo to čudovit dan za ameriška naftna podjetja. Nato je dodala, da iz Venezuele proti Združenim državam delujejo Kitajska, Rusija, Iran in libanski Hezbollah, nekateri mediji, ki podpirajo Trumpa, pa so predstavili isto tezo in jo prikazali kot »odkritje«, da ameriška vojska pred obalami neodvisne države vendarle ni le zaradi boja proti drogam.
Trump je pred tem, po poročanju Reutersa, odobril novo fazo operacij proti Venezueli. Pred tem je ameriška CIA dobila predsedniško pooblastilo za delovanje znotraj Venezuele, nato pa je Trump z novim izvršnim ukazom razglasil Cartel de los Soles za teroristično organizacijo. Po Trumpovih besedah gre za kartel, ki ga vodi Maduro, po mnenju nekaterih strokovnjakov pa ta kartel sploh ne obstaja in ni podoben temu, kar ta izraz označuje, ko govorimo o mehiških ali kolumbijskih kartelih.
To, ali omenjeni kartel (ne) obstaja, Maduru ne pomaga veliko. Potem ko je bil uvrščen na ameriško listo iskanih oseb in je bila njegova glava vcenjena na petdeset milijonov dolarjev (petkrat več kot za Ahmeda al-Sharaa kot vodjo Al-Kaide in današnjega predsednika Sirije ter zaveznika Zahoda), je bil v Washingtonu povezan tudi s terorističnimi celicami in bi lahko postal tarča na različne načine.
Medtem je po Trumpovem ukazu, kot pravi ameriški senator Richard Blumenthal, izvedenih 21 vojaških napadov na Karibih in v Pacifiku, v katerih je bilo ubitih 83 ljudi. Senator s skupino kolegov zahteva objavo dokumentov o teh napadih, ki jih je skupina strokovnjakov Združenih narodov opisala kot »zunajsodne usmrtitve«.
Trumpova nervoza, da se znebi Madura ali ga pokori, je ta teden vstopila v novo fazo, saj je ameriško vojno letalstvo oviralo letalski promet nad Venezuelo. Številna podjetja so odpovedala lete v Venezuelo. Nekateri menijo, da je to uvod v napad na Venezuelo in da vse spominja na letošnji ameriški napad na Iran.
Maduro poziva k miru in pogajanjem, kar Trumpu ne daje povoda za eskalacijo. Vendar se stvari zaostrujejo in Trump išče način, da bi končal napetosti z Venezuelo, saj trenutno od kopičenja vojske na Karibih ni nobene koristi. Strokovnjaki navajajo, da preko sedemdeset odstotkov svetovnega kokaina gre v svet preko Ekvadorja in da Venezuela pri tem poslu ne igra pomembne vloge.
Muslimanska bratovščina: In prijatelji in sovražniki
Že od svojega prvega mandata je Trump koketiral z idejo, da bi Muslimansko bratovščino, enega najstarejših gibanj v islamskem svetu, razglasil za teroristično organizacijo. V ponedeljek je Trump to tudi storil, vendar z manjšo ograjo. Z izvršnim ukazom je kot teroristične organizacije označil nekatere podružnice Muslimanske bratovščine, ne pa celotnega gibanja.
Tokrat so sankcionirane podružnice tega gibanja v Libanonu, Jordaniji in Egiptu, pod obtožbo, da pomagajo palestinskemu Hamasu, napadajo Izrael in druge ameriške partnerje na Bližnjem vzhodu.
Tako je Trump izpolnil tisto, kar so od njega dolgo zahtevali nekateri republikanci, pa tudi arabski zavezniki. Muslimanska bratovščina je namreč prepovedana v Savdski Arabiji, Egiptu, Združenih arabskih emiratih, pa tudi v nekaterih ameriških zveznih državah. Prejšnji teden je to storil Teksas.
Iz te na hitro izsiljene Trumpove poteze je razvidna jasna kalkulacija. Tako na primer Trump ni kaznoval celotnega gibanja, saj bi to lahko negativno vplivalo na Turčijo, Katar ali Sirijo. Trumpovo delno označevanje daje dovolj časa prijateljem in sovražnikom, da se distancirajo od tega gibanja, ki pogosto ne obstaja kot jasna struktura, a se zdi, da je prisotno po vsem muslimanskem svetu.
Tako je na primer nedavni ameriški predlog o prekinitvi ognja v Sudanu propadel, potem ko ga je uporniška RSF (Sile za hitro podporo) sprejela, vojska pa ga je zavrnila. Iz RSF-a so dejali, da so pripravljeni na pogovore z »vsemi akterji razen terorističnega islamističnega gibanja Muslimanske bratovščine in Nacionalnega kongresa«, zdaj prepovedane stranke nekdanjega sudanskega voditelja Omarja al-Baširja. Sudanska vojska zanika, da bi imela povezave z Muslimansko bratovščino, v zapletenem sudanskem spopadu pa za vojsko stojijo Savdska Arabija, Egipt, Turčija in Iran, medtem ko ZAE podpira RSF.
Vse karte na UI
Ena od glavnih Trumpovih politik v drugem mandatu je razvoj umetne inteligence (UI). Stotine milijard dolarjev je pripravljenih za vlaganje v Združene države in zavezniške države. To je področje, za katerega ameriški strokovnjaki menijo, da jim bo dalo primerjalno prednost pred Kitajsko, ki je edini ameriški tekmec na tem področju.
Trump je v ponedeljek podpisal še en izvršni ukaz. »Genesis Mission« je ime projekta, s katerim združuje znanstvenike in tehnologije iz sedemnajstih nacionalnih laboratorijev v »eno kooperativno raziskovalno« in superračunalniki ter podatkovne baze bodo integrirani v »platformo za eksperimentiranje z umetno inteligenco zaprtega tipa«, navaja Trumpov ukaz.
Trump ob podpisu ukaza o projektu "Genesis Mission"
Nekateri so pomen projekta primerjali z misijo »Apolon«, ko je prvi človek pristal na Luni. Bela hiša ga je primerjala s projektom »Manhattan«, ko so Združene države razvile svojo prvo jedrsko bombo. Ukaz predvideva uporabo podatkovnih baz državnih institucij in agencij, laboratorijev in najboljših univerz z namenom strojnega učenja. Z drugimi besedami, gre za sestavljanje podatkovnih baz, na katerih bo trenirana umetna inteligenca.
Čeprav se takšne ocene komu zdijo pretirane, Trump meni drugače. On, s skupino velikih ameriških podjetij, računa, da bo UI pomagala Združenim državam, da bodo imele prednost v znanosti, gospodarstvu, vojski, zdravstvu ... in da je to tehnologija, ki bo spremenila svet kot nobena doslej.
Nedavno je pozval ameriški kongres, naj sprejme zakon o umetni inteligenci, in jih opozoril, da ne sme biti takšen, da bi omejil rast tega področja. Pozval je zvezne države, naj ne sprejemajo lastnih zakonov, zakonodajalce v Washingtonu pa, naj zakon o umetni inteligenci vključijo v zakone o obrambni politiki ali kot samostojen zakon, »in nihče nikoli ne bo mogel konkurirati Ameriki«.
Ena od prednosti, ki jih umetna inteligenca daje tistim, ki jo uporabljajo, je tudi hitrost. Obdelava ogromne količine informacij v delčku sekunde in iskanje rešitev je eden od parametrov, s katerimi se meri kakovost umetne inteligence. Medtem ko UI še bolj ne zaživi v ameriškem sistemu sprejemanja odločitev, Trump deluje s hitrostjo, kot da bi se dnevno posvetoval z UI in nato podpisoval izvršne ukaze. Na to je prisiljen. Veliko težav v Združenih državah in procesi po vsem svetu zahtevajo nujne odgovore. Trumpu je jasno, da se je včasih lažje povzpeti na vrh kot se tam obdržati.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija

Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija





























