Trendi zunanje trgovinske menjave BiH s svetom v letu 2023.

(Patria) - Gospodarska zbornica BiH je organizirala predstavitev zunanje trgovinske menjave BiH s svetom v letu 2023, s posebnim poudarkom na menjavo z najpomembnejšimi trgovinskimi partnerji.

Predstavitve so se udeležili predstavniki medijev, diplomatskega zbora, organov BiH in podjetij, o trendih v zunanji trgovinski menjavi pa so govorili predsednik Zbornice Vjekoslav Vuković, podpredsednik Zdravko Marinković in direktor Sektorja za makroekonomski sistem Slaviša Ćeranić.

Poudarjeno je bilo, da je obseg menjave v letu 2023 znašal 45.413.586.000 KM in je za 4,39 % oziroma 2,08 milijarde KM manjši v primerjavi z letom 2022.

- Analize za leto 2023 kažejo, da ključni razlogi za poslabšanje obsega menjave ležijo v zmanjšani gospodarski aktivnosti na ravni EU.

Poslabšanje mednarodnega okolja, geopolitične napetosti, boj proti inflaciji, nakup dražjih energentov, zeleni prehod, monetarno zaostrovanje itd. so privedli do padca aktivnosti na ravni EU, ki je ključni partner za gospodarstvo BiH.

Poleg tega je pomemben vpliv na menjavo imelo visoko referenčno leto 2022, ko so se zgodile tržne neravnovesja in umetno povečanje povpraševanja na trgu energentov.

Z umestitvijo trga energentov v realne okvire je prišlo do zmanjšanja povpraševanja in posledično tudi izvoza - je dejal Vuković.

Vrednost izvoza v letu 2023 znaša 17,2 milijarde KM, kar je manj za 1,20 milijarde KM ali 6,57 % v primerjavi z letom 2022, uvoženo pa je bilo blago v skupni vrednosti 28,2 milijarde KM, kar je manj za 875,60 milijona KM ali 3,01 % v primerjavi s predhodnim letom.

Zunanjetrgovinski primanjkljaj je znašal 11.074.114, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 60,8 %.

Bosna in Hercegovina je osredotočena predvsem na trg EU, zato se 72,3 % celotnega izvoza plasira na trg EU. V letu 2023 je bil zabeležen padec izvoza na trg EU za 6,71 % v primerjavi s predhodnim letom.

Najpomembnejši zunjetrgovinski partnerji BiH po obsegu trgovine so Hrvaška z 17,32 % udeležbe v skupnem obsegu menjave Bosne in Hercegovine, nato Srbija (13,17 %), Nemčija (11,63 %), Slovenija (8,38 %) in Italija (7,99 % ).

Po pokritosti uvoza z izvozom so najpomembnejši partnerji Avstrija (116 %) in Nemčija (106 %). Hkrati največ izvažamo v Nemčijo (2,7 milijarde KM), na Hrvaško (2,6 milijarde KM) in v Srbijo (2,1 milijarde KM), največ pa uvažamo s Hrvaške (5,3 milijarde KM), iz Srbije (3,9 milijarde KM) in iz Nemčije (2,6 milijarde KM).

- Kljub temu, da je bila Nemčija, kot največje izvozno tržišče, v letu 2023 v recesiji, je bil dosežen rast izvoza v višini 20,70 milijona KM.

Rast izvoza je bila zabeležena tudi v Avstrijo, kjer je pokritost izvoza z uvozom 116 %, v višini 6,72 milijona KM.

Iz teh kazalnikov je mogoče sklepati, da je BiH uspela ohraniti kontinuirano rast izvoza na nekatera najpomembnejša tržišča zaradi dolgoročnih pogodb in uspeha zasebnega sektorja, predvsem v kovinskem in lesnem sektorju, ter da pravočasno in kakovostno odgovori na pogodbene naročbe - je sporočil Vuković.

Vodili izvozni proizvodi BiH so bili električna energija (1,1 milijarde KM), izolirana žica (663,9 milijona KM) in železne ali jeklene konstrukcije (613,4 milijona KM), medtem ko smo največ uvažali naftna olja (2,4 milijarde KM), avtomobile (1,1 milijarde KM) in zdravila (684,2 milijona KM).

Gospodarstvo Bosne in Hercegovine je, kot so poudarili predstavniki Gospodarske zbornice BiH, kljub vsem izzivom, tako zunanjim kot notranjim, pokazalo visoko stopnjo agilnosti, odpornosti in tudi prožnosti.

Po predstavitvi je sledil panel "Izboljšanje poslovnega okolja z namenom povečanja izvoza v letu 2024", na katerem so med drugim razpravljali o podpori podjetjem, da bi predvsem uspela obdržati svoje kupce ter razširiti poslovanje na druga nova tržišča.

Na panelu so sodelovali predstavniki organov BiH Hajrudin Podbićanin (Ministrstvo za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH), Samir Džaferović (Ministrstvo za komunikacije in promet BiH), Dino Selimović (Ministrstvo za zunanje zadeve BiH), Marko Kubatlija (Agencija za spodbujanje tujih naložb BiH) in Miljka Kutić (Uprava za neposredno obdavčevanje).