Talibani in Rusija – sodelovanje proti ameriškim interesom

Napisal: Armin Sijamić

Avgusta 2021. je ameriška vojska zapustila Afganistan, talibani pa so vstopili v Kabul. Nova vojna v tem delu sveta je visela v zraku. Toda namesto orožja sta se Rusija in Kitajska odločili za diplomacijo.

Informacija, da je Moskva v začetku tega meseca priznala vlado talibanskega gibanja, proti kateremu se je vojskovala in ga imela za teroristično organizacijo, bi verjetno bila novica dneva po vsem svetu, če Zahod pred tem ne bi na oblast v Siriji pripeljal Ahmeda al-Sharaa, nekdanjega pripadnika ISIL-a in al-Qaide, ter mu kasneje ukinil sankcije.

/qpost/403733

Trumpovo ukidanje sankcij Damasku kot krona zmage Zahoda nad Iranom in Rusijo v Siriji

Napisal: Armin SijamićTa teden je iz Savdske Arabije prišla novica, ki bi v drugačnih časih bila ena tistih, ki bi deležne celodnevne pozornosti medijev na Zahodu – ameriški predsednik se je srečal z nekdanjim pripadnikom ISIL-a in Al-Qaide ter odprl

Zato ni bilo zgražanja nad ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki rehabilitira teroristično gibanje, temveč le ugotovitev, da je Rusija postala prva država, ki je priznala talibansko vlado, oziroma vlado Islamskega emirata Afganistana – kot se uradno imenuje država.

Američani odhajajo, Rusi in Kitajci prihajajo

Približevanje Rusije in talibanov se je začelo že prej, še ko so Američani zapuščali Afganistan in ko je v Damasku vladal Bašar al-Asad, takrat in danes Putinov štičenik.

Ameriški umik, čeprav je bil videti kaotičen, je bil preračunan ne le zato, ker je bila vojska utrujena od vojne, v kateri ni mogla zmagati. V tem umiku so ceno plačali Afganistanci. Talibani niso ovirali transportnih letal, da bi odpeljali vse, kar želijo. Predsedniški kandidat Donald Trump je govoril, da je to katastrofa in da so talibanom ostali oprema v vrednosti milijard dolarjev.

Takratni ameriški predsednik Joseph Biden, ki je izvajal že prej določeno politiko, ki jo je vodil tudi Trump v predhodnem mandatu, je ob umiku vojske vedel, kaj počne in kakšne so možne posledice. Namreč, desetletja je ameriška vojska vodila vojne v ruskem in kitajskem dvorišču, prevzemajoč breme zajezitve različnih oboroženih skupin. Washington je ocenil, da je čas, da se s tem vprašanjem ukvarjajo drugi, še posebej njihovi sovražniki, v upanju, da bodo tako sami padli v past.

Stabilnost tega dela sveta je interes Rusije, Kitajske, Irana, Indije, Pakistana in držav Srednje Azije, izkoriščanje tamkajšnjih virov pa je mogoče le, če vlada mir. Vendar talibani niso mirovali in so se v obdobju več desetletij vojskovali proti ameriški in ruski vojski.

Koliko je Afganistan bogat, kaže tudi ameriška diplomatska beležka, ki jo je leta 2010 objavil The New York Times. To je „Savdska Arabija za litij“, navajajo. Tam so tudi rezerve nafte in zemeljskega plina, mineralov, draguljev, zlata, marmorja... Ameriški raziskovalci so do leta 2010 našli nahajališča mineralov v vrednosti bilijona dolarjev, nekateri pa trdijo, da so zaloge do trikrat večje. V mnogih delih države niso bila opravljena nikakršna raziskovanja.

Tu se ne konča pomembnost Afganistana za geopolitične procese v Aziji. Ta država meji na Iran in Kitajsko ter Srednjo Azijo preko Turkmenistana, Uzbekistana in Tadžikistana, kar je rusko dvorišče. Nato Afganistan meji tudi na Pakistan in sporni Kašmir.

/qpost/347682

Modi gre proti novi volilni zmagi, ki veseli Washington, ne pa Peking

Napisal: Armin SijamićZa Indijo mnogi pravijo, da je največja demokracija na svetu, saj v njej glasuje 960 milijonov ljudi, kar je več, kot imata Združene države Amerike in Evropska unija prebivalcev. V državi, ki se spreminja v veliko svetovno

Če bi ameriška prisotnost v Afganistanu potekala po načrtih, bi bila to geopolitična katastrofa za Rusijo in Kitajsko, ne le zaradi virov. Srednja Azija je prostor največjega pomena za Rusijo, za njeno varnost in vpliv na preostalo Azijo. Etnični spopadi bi lahko ta prostor zanetili. V primeru Kitajske je obmejni prostor proti Afganistanu, ob „Vahanskem koridorju“, predprostor kitajske province Xinjiang – začetne točke „Pasu in poti“.

Zato je Rusiji in Kitajski ustrezalo, da so ameriške sile regijo obvladovale, vendar je niso obvladale. Moskva in Peking sta se bala prelivanja spopadov iz Afganistana. Kitajsko so še posebej skrbeli Ujguri, muslimansko ljudstvo, ki poseljuje pokrajino Xinjiang, v primeru, da bi se talibani odločili pomagati bratom na drugi strani meje.

Diplomacija, ne sila

Da bi preprečila nemire v regiji po umiku ameriške vojske, se je Rusija odločila obrniti novo stran v odnosih s talibani, ki so Sovjetsko zvezo vojaško porazili in pospešili njen ekonomski in politični kolaps. Rusija je talibanom ponudila roko, ti pa so jo z zadovoljstvom sprejeli.

Rusija je bila ena redkih držav, ki svoje veleposlaništvo v Kabulu leta 2021 ni zaprla, že naslednje leto pa je s talibani podpisala sporazum o dobavi nafte, zemeljskega plina in pšenice, kljub temu, da so bili talibani od leta 2003 v Rusiji označeni za teroristično organizacijo.

Da bi sodelovanje dvignila na višjo raven, je Moskva imenovala posebnega odposlanca za Afganistan Zamira Kabulova, ki je v Kabulu služboval pred štiridesetimi leti kot sovjetski diplomat in kot ruski veleposlanik od leta 2005 do 2009. Kabulov se že desetletja zavzema za odnose s talibani in je z njimi vzdrževal stike tudi, ko so bili v Rusiji prepovedani. To, da ga je prav Putin izbral za svojega odposlanca za Afganistan, pove, kako pomembna je misija za Rusijo.



Na Zahodu je približevanje Moskve in talibanov razlagano kot Putinova namera, da zmanjša rusko izolacijo po agresiji na Ukrajino. Rusija je junija lani povabila talibane na gospodarski forum v Sankt Peterburg. Toda že leta 2022 je bila Rusija prva država, ki je s talibani podpisala mednarodni gospodarski sporazum, dobavljajoč Afganistanu nafto, plin in pšenico.

Aprila je vodja ruske zunanje obveščevalne službe (SVR) Sergej Nariškin govoril o obveščevalnih agencijah z Zahoda, ki „iščejo način“, da bi pomagale uporu proti talibanom in povzročile nestabilnost v Afganistanu. Pozitivno je ocenil „dejavnosti sedanjih afganistanskih oblasti na področju gradnje države“ in izrazil prepričanje v „neizbežnost perspektive njihovega mednarodnega priznanja“, dodajajoč, da je „želja Zahoda po ohranjanju nestabilnosti v Afganistanu za napredovanje lastnih geopolitičnih interesov“ po receptu iz Sirije, Iraka in Afrike.

Da Nariškin ni govoril naključno, se je zelo hitro pokazalo – Rusija je talibane istega meseca odstranila s seznama teroristov. Tri mesece kasneje je Rusija priznala talibansko vlado in postala prva država, ki je to storila, čeprav mnogi imajo odnose z oblastmi v Kabulu, kot so Kitajska, Iran, Indija, Katar, Pakistan... Prvo talibansko vlado, od 1996. do 2001. leta, so priznale le Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Pakistan.

Proti Washingtonu in ob podpori Kitajske

Moskva je tako naredila cel krog v odnosih s talibani. Po tem, ko so se vojskovali v Afganistanu, so oblasti v Kabulu priznale Čečenijo kot neodvisno državo in bili edini, ki so to storili, da bi leta 2025 Moskva priznala talibane kot prijateljsko vlado, s katero imajo različne načrte.

Nekateri od teh ruskih načrtov imajo strateške razsežnosti, kot je izgon ameriškega vpliva iz Afganistana in Srednje Azije. Nato podpora talibanom pri obračunu z ISIL-om in vsemi drugimi skupinami, zaustavljanje vpliva tretjih držav, zajezitev ilegalne trgovine z orožjem in drogo ter različni ekonomski projekti. Na koncu gradnja plinovoda iz Rusije proti jugovzhodni Aziji, o čemer se dolgo govori in kar so talibani sprejeli, saj bodo tako prišli do znatnih finančnih sredstev.

Vključevanje talibanov v regionalne tokove ustreza tudi Kitajski, ki je začela z različnimi projekti v Afganistanu, kot je črpanje nafte v porečju reke Amu Darja od leta 2023. Kitajski je Afganistan poleg virov pomemben tudi kot kopenska povezava proti Pakistanu in Iranu, kar bi Pekingu omogočilo, da se izogne plovbi po morjih, kjer prevladuje Washington, ter obkroževanju rivalske Indije.

/qpost/319363

Kitajska vizija sveta, medtem ko vojne pretresajo Evropo in Bližnji vzhod

Napisal: Armin SijamićPobuda Pas in pot praznuje svojo desetletnico. Peking je 17. in 18. oktobra gostil delegacije iz več kot 130 držav, več kot dvajset voditeljev držav in vlad ter predstavnikov tridesetih mednarodnih organizacij. Hkrati

Zato je moskovski načrt preprost. Talibane je treba pridobiti in jih vključiti v regionalne okvire, formalno in neformalno, kar bo onemogočilo vpliv držav, ki ju Rusija in Kitajska vidita kot sovražni.

Konec vojne v tem delu sveta želijo tudi druge države in talibani. Generacija, ki zdaj vodi talibansko gibanje, se je desetletja vojskovala. Njihova sporočila ob vstopu v Kabul so bila v duhu sodelovanja z vsemi pod pogojem, da se ne vmešavajo v njihovo politiko. To dejstvo želi Rusija izkoristiti, zavedajoč se, kdo so talibani in za kakšne vrednote se zavzemajo, in da jim je zaradi tega Zahod zaprl vrata sodelovanja. V končni fazi, ko je Moskva poskušala s silo prisiliti talibane k pokorščini, je bila hudo poražena.