SPOR NA BLIŽNJEM VZHODU Cene v Evropi naraščajo, ali se bodo obrestne mere spremenile?

Vojna v Iranu se začenja odražati tudi na denarnicah evropskih potrošnikov, voditelji Evropske centralne banke in EU pa se soočajo s težkimi odločitvami, potem ko so novi podatki pokazali zaskrbljujoče naraščanje cen. Inflacija v območju evra je marca poskočila na najvišjo raven v več kot letu dni, kar je posledica naglega dviga cen goriv, ki je neposredna posledica spopadov, ki so blokirali ključno svetovno pomorsko pot, piše Politico.

Novi podatki poudarjajo dilemo, pred katero so se znašli predsednica ECB Christine Lagarde in njeni kolegi. Višja inflacija bi lahko zahtevala dvig obrestnih mer, vendar bi takšen ukrep še poslabšal gospodarske težave, ki jih povzročajo višji stroški energije.

S podobno dilemo se soočajo tudi vlade po vsej Evropi, kjer so cene energentov že dosegle izjemno visoko raven. Le malo držav si lahko privošči izdašne subvencije, kot so bile deljene leta 2022, ko je bil zadnjič zabeležen nagel dvig cen energije.

Po podatkih, ki jih je danes objavil Eurostat, statistični urad EU, so se potrošniške cene marca na mesečni ravni zvišale za 1,2 odstotka, na letni ravni pa za 2,5 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani. To je znatno pospešilo rast v primerjavi z 1,9 odstotka februarja in oster preobrat od lanskega trenda, ko je inflacija znašala blizu ciljne ravni ECB v višini 2 odstotkov.

Celotna rast je posledica dviga cen energentov, kar kaže, kako hitro so trgovci z gorivi prenesli rast svetovnih cen nafte na končne potrošnike. Po drugi strani pa je osnovna inflacija, ki izključuje spremenljive cene energije in hrane, zabeležila blago upočasnitev.

Analitik banke Berenberg Felix Schmidt ocenjuje, da bo inflacija v prihodnjih mesecih dosegla vrh nad 3 odstotke, lahko pa naraste tudi "znatno nad 4 odstotke", če se spopad še zaostri. Namreč, dlje kot traja vojna, večja je verjetnost, da se bo dvig cen nafte in plina odrazil na cenah vseh drugih dobrin in storitev.

Uradniki ECB so poudarili, da ne bodo hiteli z dvigom obrestnih mer kot odgovor na tako imenovane "šoke na strani ponudbe", na katere ne morejo vplivati.

Upravni odbor ECB, ki sprejema ključne odločitve, se bo naslednjič sestal 30. aprila.

Večina analitikov pričakuje, da bo ključna obrestna mera za depozite ostala na trenutni ravni 2 odstotka, na kateri je od junija lani. Vendar pa se pričakuje, da bo banka do konca leta vsaj enkrat zaostrila denarno politiko, če ne bo hitre rešitve spopada.