Stare navade beograjske politike: Vučićeva Evropska unija in Vulinov 'srbski svet'

Piše: Armin Sijamić

Tudi ta teden so iz Beograda prihajala protislovna sporočila, namenjena zavajanju. Medtem ko srbski predsednik Aleksandar Vučić zagovarja Evropsko unijo in boljše odnose v regiji, povsod prisotni in njemu blizu Aleksandar Vulin zagovarja „srbski svet“ in konec evropske poti. Vse to pred očmi Zahoda.

V času razpada Jugoslavije in med vojnami, ki so bile zasnovane v Beogradu, je imel Slobodan Milošević, kot predsednik Srbije in nesporni voditelj na ozemljih, ki so želela ostati pod njegovo oblastjo, do Zahoda preprosto taktiko. Računajoč na površnost in strah Zahoda pred domnevno močjo Beograda, je Milošević sogovornike strašil z Vojislavom Šešljem.

V enem prestreženem telefonskem pogovoru med Miloševićem in vojnimi zločinci Radovanom Karadžićem je Milošević vodjo Srbske radikalne stranke opisal z besedo „nor“. Prav „nori“ Šešelj bi prišel na oblast, je sporočal Milošević, če bi se odnos Zahoda do njega spremenil.

Od NIS-a do Evropske unije

To matriko v odnosu z Zahodom je večkrat uporabil Vučić. Kot minister za propagando pod Miloševićem in sekretar Šešljeve stranke je imel Vučić priložnost, da se od tega dvojca uči. Večkrat je Zahodu, še posebej Evropski uniji, prodajal zgodbo o Srbiji kot zagotovilu stabilnosti na Balkanu in vodilni državi v evropskih integracijah, medtem ko je hkrati ustvarjal požare po vsej regiji.

/qpost/310987

Na Zapad se može i sa 'izvozom' problema u susjedstvo: Vučićevo 'distanciranje' od Rusije plaćaju okolni narodi

Piše: Armin SijamićSlužbeni Washington nastoji da se Srbija pod Aleksandrom Vučićem udalji od Rusije i okrene Zapadu. Od početka ovoga mjeseca taj pristup je pao na nekoliko testova, baš kao i ranijih mjeseci, a ovaj put su ponovo upletene sus

Zadnji takšen primer imamo ta teden. Ob napovedi, da se bo v četrtek udeležil delovne večerje z voditeljema Evropske unije Ursulo von der Leyen in Antoniom Costo v Bruslju, je sporočil, da bo od sogovornikov zahteval, da vse države Balkana sprejmejo v polnopravno članstvo.

„Če kdo izostane, kaj boste storili s temi državami? In vem, da vsi govorijo o usklajenosti, toda tukaj ne gre le za prihodnost regije, ampak za prihodnost Evrope. Če nas sprejmete vse skupaj, brez izjeme, se bodo vsi bolje počutili, tako Albanci kot Bošnjaki… Slišim samo dobre odzive na to idejo,“ je dejal Vučić.

Da bi dal dodatni ton svoji „ideji“, ki je Evropska unija ne bo sprejela zdaj, je Vučić ob prihodu na tiskovno konferenco z Von der Leyen in Costo glasno dejal, da je „zdaj dobil sporočilo iz Moskve“. Von der Leyen ga je prekinila z besedami „počakati moramo“, verjetno misleč, da ni niti čas niti kraj za takšne pogovore. V Srbiji so nekateri ta Vučićev nastop označili kot diplomatsko napako, vendar gre verjetno za premišljen potez, s katero Bruslju nekaj ponuja ali grozi, da ima Beograd alternativo, medtem ko se „sporočilo iz Moskve“ na ta način pošilja tudi javnosti v Srbiji.

Glasba za ušesa naivnih, utelešena v vabilu k članstvu v Evropski uniji, je prišla po Miloševićevi matrici. Vučićeva domnevna skrb za sosednje narode in skrb, da kdo „izostane“, je pravzaprav zavajanje. Namreč, Srbija pod njegovo oblastjo ne more organizirati niti poštenih in svobodnih volitev, medtem ko se Albanci in Bošnjaki borijo s kremplji Beograda. Separatizem v Bosni in Hercegovini ima desetletja centralo v Beogradu, kosovski Albanci pa so bili večkrat tarča beograjskih paravojaških enot.

/qpost/317718

Blaga reakcija Zapada na događaje iz Banjske bila bi poziv na nove napade

Piše: Armin SijamićJoš od kada je prije deset dana napadnuta kosovska policija, počela je operacija „kontrole štete“ koja pokušava da dokaže da zvanični Beograd nije kriv i da se teroristički napad mora čim prije zaboraviti i pretvara

Poskus preusmeritve žoge na dvorišče Bruslja prihaja v času, ko se Vučić sooča z ameriškimi sankcijami proti Naftni industriji Srbije (NIS), podjetju v lasti Rusije – zaradi česar je prišlo pod ameriški udar. Vučić že mesece zavrača izgon Rusov iz NIS-a, čeprav strokovnjaki predlagajo različne rešitve. Rusija se ne bo kar tako odpovedala svojemu pomembnemu orodju na Balkanu, Vučić pa jim tega orodja ne bo vzel iz rok, medtem ko od Evropske unije verjetno zahteva usluge tudi v tem primeru.

Vulin kot čuvar plamena

Vučićevo opažanje, da sliši „samo dobre odzive na to idejo“, po logiki stvari v srbski politiki mora imeti tudi povsem drugačno stališče. Njegov bližnji sodelavec, nekdanji minister v več resorjih in šef tajne policije, v celoti zavrača „evropsko pot Srbije“ in zahteva „srbski svet“.

V avtorskem članku za „Večernje novosti“, ki ga mnogi v Srbiji vidijo kot medij, ki je bolj kot drugi prorusko usmerjen – če je to sploh mogoče meriti celo v času, ko Srbiji zaradi Rusov v NIS-u grozijo sekundarne sankcije in možen ekonomski kolaps, Vulin navaja, da so evropske integracije Beograda „v neposrednem sporu z idejo združevanja Srbov“.

Vulin pravi, da morajo državljani Srbije na referendumu odločiti, ali želijo Evropsko unijo ali „srbski svet“. Prevedeno, Vulin želi vprašati državljane, ali želijo mir in sodelovanje s sosedi, ali želijo konflikte za ozemlja drugih držav. V normalnih okoliščinah bi takšen referendum iskala oblast, saj bi vsak pred konfliktom in vojnami izbral mir in sodelovanje. Vendar pa se v državi, kjer vlada Vučić, to ne bo zgodilo, saj bi Vulinov predlog na referendumu verjetno zmagal, kar je eden glavnih „dosežkov“ oblasti v Beogradu od Miloševića do danes.

Prorusko usmerjeni Vulin, ki je pod ameriškimi sankcijami, je že v preteklosti izražal podobne ideje. Vseh teh let je imel Vulin isti cilj – ustvarjati nestabilnost v regiji, preprečiti evropsko pot Srbije in sosednjih držav ter ostati v sferi vpliva Moskve.

/qpost/305402

Američke sankcije Vulinu: Presuda jednoj politici ili konačni obračun?

Piše: Armin SijamićPrije deset dana Ministarstvo finansija Sjedinjenih Američkih Država uvelo je sankcije direktoru srbijanske obavještajne službe Aleksandru Vulinu. Sankcije dolaze u vremenu kada se regionalne krize, direktno ili indirektno

Novi beograjski mamac Zahodu

Vučićeva skrb za občutke Bošnjakov in Albancev je lažna. Število vojnih zločincev, ki jih Srbija ne izroči Bosni in Hercegovini, govori o tem, kaj Vučić misli o sosednjih narodih in koliko mu je mar za spravo, Vulinovi predlogi pa govorijo o tem, kaj bi se jim lahko zgodilo, če ne bodo pripravljeni upreti se.

Vendar pa je pri teh dveh nastopih Vučića in Vulina še posebej zanimivo ravnanje nekdanjega šefa tajne policije. Ta namreč zahteva „spremembo nacionalne politike“ v korist svoje ideje, kar bi moralo pomeniti, da je bila dosedanja Vučićeva politika proevropska in drugačna od njegove proruske.

Dejstvo, da je Vučić takšno politiko „prodal“ Bruslju, je tragedija, ki je regiji vzela več kot desetletje evropskih in Natovih integracij, dodatno razdelila ljudi in izkopala nove jarke.

/qpost/402045

Koga zavarava Aleksandar Vučić: Zapad ili Rusiju?

Piše: Armin SijamićEvropska komesarka za proširenje Marta Kos posjetila je Srbiju ove sedmice. Posjeta je trebala pokazati opredjeljenost Beograda ka Briselu. Nešto ranije, patrijarh Srpske pravoslavne crkve Porfirije (Prvoslav Perić) od Vladimi

V novem poskusu, medtem ko poteka študentska in ljudska vstaja, se Vučić Bruslju ponovno skuša predstaviti kot mirovnik, ki želi, da regija postane del Evropske unije in Nata.
Vprašanje je, ali bo Bruselj še enkrat verjel uradnemu Beogradu, da je mogoče z prorusko politiko in proruskimi ministri iti na Zahod in razveljaviti učinke politike, ki je odnesla več kot sto tisoč življenj, razselila milijone ljudi, uničila družbo, deindustrializirala regijo in jo spremenila v evropsko periferijo, ki se uklanja vsakršnim zahtevam, ko Washington, Moskva, Berlin ali Bruselj dovolj resno zagrozijo.