Rusija in Evropa v času 'umirajočega liberalizma': Medsebojni odnos, ki bo oblikoval Donalda Trumpa

Piše: Armin Sijamić

Ta teden sta dva evropska uradnika v svojih izjavah nakazala, kakšna bi lahko bila prihodnost evropske celine. Medtem ko eden vidi konec Evrope, kot smo jo poznali, drugi predlaga, da se ta ista Evropa vrne k starim tirnicam, vsaj na področju varnosti. Hkrati predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump s svojimi potezami daje argumente za obe trditvi.

V torek je v reviji Foreign Affairs finski predsednik Alexander Stubb objavil precej obsežen članek. Za razliko od člankov, v katerih uradniki ponavljajo splošna mesta in zagovarjajo le eno politiko, se Stubb ukvarja s strateškimi vprašanji. Finski predsednik obravnava, kar ni nenavadno za politologa, strateška vprašanja za Evropo in svet ter poskuša ponuditi rešitve.

Toda da bi predlagal kakšne rešitve, se je Stubb moral vrniti v zgodovino, in to ne v tisto daljno. Članek je začel s konstatacijo, da se je „svet v zadnjih štirih letih spremenil bolj kot v preteklih tridesetih letih“ in nato spomnil na vojne v Ukrajini, na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Zdi se, piše Stubb, da „demokracija propada“ in ugotavlja, da je „obdobje po hladni vojni končano“.

Za Finca so takšne ugotovitve pričakovane. Zaradi ruske agresije na Ukrajino je Finska pristopila k Natu, po desetletjih, v katerih se je trudila, da ne bi izzvala Moskve, kar se je v mednarodnih odnosih opisovalo kot „finska“ ali „finskizacija“. Članstvo Finske v Evropski uniji, ki se ji je pridružila po razpadu ZSSR, ni spremenilo te postavitve, Finci pa so v zadnjih štirih letih lahko videli krizo demokracije po vsej Evropi. Zunaj Evrope je stanje še slabše, zato je zdaj mogoče reči, da ne velja več ocena filozofa Johna Graya z začetka tega stoletja, da „demokracija cveti tam, kjer je ni bilo, in propada tam, kjer je že dolgo vzpostavljena“.

/qpost/404219

Romuni izbrali predsednika po volji Bruslja kljub Washingtonu in Moskvi

Piše: Armin SijamićV nedeljo so Romuni odšli na ponovljene predsedniške volitve. Zmagal je kandidat, ki je po volji Bruslja. Poražen je bil kandidat, imenovan „romunski Trump“, ki vodi „prorusko politiko“.Novembra in decembra lani

Stubb: Konec liberalizma

„Živimo v novem svetu nereda. Liberalni poredak, ki temelji na pravilih in je nastal po koncu druge svetovne vojne, zdaj umira,“ je napisal Stubb in ugotovil, da „rivalstvo med Kitajsko in Združenimi državami postavlja okvir geopolitike“ ter da so „v nastajanju srednje sile, vključno z Brazilijo, Indijo, Mehiko, Nigerijo, Savdsko Arabijo, Južno Afriko in Turčijo“, tiste, ki prinašajo spremembe na svetovni oder.

„Oblikuje se trikotniško tekmovanje med tistim, kar imenujem globalni Zahod, globalni Vzhod in globalni Jug. Z izbiro krepitve multilateralnega sistema ali stremljenja k multipolarnosti bo globalni Jug odločil, ali bo geopolitika v naslednji eri nagnjena k sodelovanju, fragmentaciji ali dominaciji,“ piše Stubb. „Naslednjih pet do deset let bo verjetno določilo svetovni red za prihodnje desetletje.“

V globalni Zahod Stubb uvršča približno petdeset držav s tržnim gospodarstvom, ki so združene v Natu, Evropski uniji in anglosaksonski interesni sferi. V globalni Vzhod uvršča Kitajsko in Rusijo ter še približno dvajset držav. Globalni Jug sestavlja okoli 125 držav, za čigar naklonjenost se borita Zahod in Vzhod.

Stubb ni edini, ki tako misli. Sredi aprila letos je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen dejala, da „Zahoda, kot smo ga poznali, ni več“ in da se „svetovni red“ spreminja v „svetovni nered“, saj traja boj med ZDA, Kitajsko in Rusijo.

/qpost/400891

Von der Leyen napovedala konec Zahoda, kot ga poznamo, in napovedala nov svetovni red

Piše: Armin SijamićPredsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je prejšnji teden dejala, da Zahoda, kot smo ga poznali, ni več, in da mora Bruselj igrati vlogo pri oblikovanju novega svetovnega reda.Napoved konca celih epoh najpogosteje

Da bi se ta trend ustavil, Stubb predlaga „popravo“ obstoječih multilateralnih organizacij, Von der Leyen pa promocijo Evropske unije kot globalnega igralca. Stubb obžaluje, da era ameriškega unilateralizma ter liberalnega kapitalizma in demokracije ni trajala dlje po propadu ZSSR, nato pa vzroke za to išče v krepitvi Kitajske, ameriških vojnah po 11. septembru 2001 in ruski agresiji na Ukrajino februarja 2022. Stubb zagovarja „realizem“ in soočanje z dejstvom, da obstajajo drugačni svetovni nazori. Na koncu, meni Stubb, je potrebna „preraspodelitev moči med globalnim Zahodom, Vzhodom in Jugom“, da bi se ustvaril „uravnotežen svetovni red“.

Putin: Konec Evrope

V tednu, ko je ruski predsednik Vladimir Putin sporočil Evropi, da si želi miru, a je pripravljen vojskovati se, če si to Evropejci želijo, je drug pomemben ruski uradnik ponudil drugačno ponudbo. Ruski veleposlanik v Združenem kraljestvu Andrej Kelin je v sredo za Sky News Arabia dejal, da Moskva želi z Evropejci doseči dogovor o ustvarjanju varnostne arhitekture „starega svetovnega reda“, ki bi ustrezala interesom vseh držav, in da je Rusija pripravljena evropskim državam dati pisna zagotovila, da jih ne bo napadla.

Te izjave z ruske strani so prišle v času intenzivnih pogajanj med Washingtonom in Moskvo o končanju vojne v Ukrajini. Na teh pogajanjih, jasno je vsem, se ne odloča le o usodi Ukrajine, ampak o mnogih pomembnih stvareh za evropsko celino. Po tem, ko je Putin zahteval, da evropske sile ne sodelujejo pri pogajanjih, je Trump to sprejel. Putinova roka, iztegnjena Trumpu, lahko pomeni konec za celo generacijo evropskih politikov.

/qpost/421794

Putin proti Evropi in z iztegnjeno roko Trumpu

Piše: Armin SijamićRusko mesto Soči je tudi letos od 29. septembra do 2. oktobra gostilo goste iz različnih delov sveta. Mednarodni debatni klub Valdai je bil priložnost za ruskega predsednika Vladimirja Putina, da ponovno pošlje sporočila R

Putin ima ugodnejši položaj pri pogajanjih z Washingtonom, saj ni pogajanj z evropskimi silami. To vodi k oddaljevanju zaveznikov na Zahodu in naraščanju nezaupanja med njimi. Vedoč, da se mu takšna priložnost ponuja z vstopom Trumpa v Belo hišo, je Putin izrecno zahteval, da na pogajanjih o Ukrajini ne sodelujejo evropske države, češ da jih obtožuje vojne na vzhodu Evrope. Takšen položaj lahko Putin vzdržuje, dokler njegove vojske v Ukrajini ne bodo ustavljene ali dokler ne utrpi hudih udarcev, ki bodo prisilili ruske elite in državljane, da od Kremlja zahtevajo odgovore.

To Putinovo igro, medtem ko se na Zahodu soočajo z dejstvom, da se svet spreminja v smeri, ki ne ustreza Washingtonu in še posebej Bruslju, lahko v tem trenutku končata le dve sili – Kitajska in Združene države. Kitajska nima interesa končati procesa, ki slabi Zahod, Trump pa zdaj vodi politiko, ki naj bi po njegovem mnenju prinesla korist le njegovi državi.

/qpost/431229

Nova Trumpova politika ali kako se je Washington odrekel ideji, da je 'luč svobode'

Piše: Armin SijamićOd svoje vrnitve v Belo hišo januarja letos, Donald Trump daje prednost moči in ne upošteva kritik in dobronamernih pozivov. Vodil ga je ideja, da ima prav, ker je močnejši, Trump uničuje tisto, kar je uradno

Trumpova odločitev

Verjetno je vse to imel v mislih tudi Stubb, ki ga je Trump nepričakovano dobro sprejel in ga večkrat povabil za mizo, za katero sedijo Washington in stare evropske sile. Še več, Stubb je bil Trumpov gost na njegovih zasebnih posestvih.

Trump je tako dobil priložnost, da določi prihodnost evropske celine, ne le Ukrajine in Rusije. V drugačnih okoliščinah bi bili Evropejci presrečni, da bi to lahko storil ameriški predsednik. A ne v primeru Trumpa. Že od njegove vrnitve v Belo hišo Evropejci razmišljajo, ali obstaja način, da mu kljubujejo, ko že ne obstaja način, da se z njim dogovorijo.

/qpost/390425

Lahko Evropa reče Trumpu „ne“?

Piše: Armin SijamićVrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je za mnoge politike v Evropi enaka katastrofi. Veliko pred ameriškimi predsedniškimi volitvami je večina evropskih voditeljev podprla Josepha Bidna, nato pa po njegovem umiku

Washingtonu, Bruslju in Moskvi so znane vse karte, ki jih imajo udeleženci v veliki geopolitični igri na vzhodu Evrope, medtem ko se vsak dan računa, ali lahko ukrajinska vojska in rusko gospodarstvo prenesejo nadaljnje izgube. Torej, naslednji koraki so odvisni od političnih kalkulacij vseh strani in manj od ideoloških prepričanj.

Prav tako je jasno, da je v tem trikotniku evropska stran najšibkejša, ne le zaradi dejstva, da ni vojaška sila, ampak tudi zato, ker se lahko evropska enotnost poruši z vsakimi novimi volitvami. Poraženka Ukrajine bi bil še en žebelj v srce evropske enotnosti. Z drugimi besedami, poleg svojega ugleda evropske sile vlagajo tudi v načrte o lastni prihodnosti. Zato ne preseneča, da so, čeprav pripravljene na skoraj vsakšen Trumpov popustek, dvignile svoj glas proti unilateralnim potezam Washingtona.

/qpost/417869/Evropljani-testirajo-Trumpovo-politiko-do-Ukrajine-in-razvijajo-lastne-načrte

Evropejci testirajo Trumpovo politiko do Ukrajine in razvijajo lastne načrte

Piše: Armin SijamićEvropske sile so včeraj ponovno sporočile ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, da na vprašanju Ukrajine niso pripravljene delati popustkov Rusiji in Vladimirju Putinu, zahtevajoč spoštovanje od svojega zaveznika na drugi strani Atlantika

Stubbovi analizi in njegovim stališčem morda mnogi na Zahodu ne bodo mogli oporekati, pragmatični med njimi pa bi prav na podlagi njihove pravilnosti lahko razmislili o Kelinovi ponudbi. Da se je svet spremenil, so končno sprejeli tudi na Zahodu, vendar je oteževalna okoliščina zanje ta, da je do prebujenja prišlo v času, ko v Beli hiši sedi Trump, ki svet vidi bistveno drugače kot njegovi predhodniki in ameriški zavezniki v Evropi, in prav to je Putinova največja priložnost.