Resolucija o Srebrenici: Iluzija o civilizacijskih vrednotah Zahoda ali vaba za Bošnjake!

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Ko je bivši visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko leta 2021. prepovedal zanikanje genocida, natančneje uvedel določbe zakona, s katerimi bi kaznovali tiste, ki javno odobravajo, zanikajo, grobo zmanjšajo ali poskušajo opravičiti zločin genocida, zločin proti človeštosti ali vojno zlo, našemu veselju ni bilo konca.

Le posamezne bolj modre glave so molčale ali pa opozarjale, da bi lahko šlo za tripartitno agendo, v kateri Bošnjakom pripada kaznovanje zanikanja genocida, Srbom gre državna lastnina, Hrvatom pa volilni zakon po željah Dragana Čovića.

Danes lahko ugotovimo, da smo se prerano veselili, saj zanikanje genocida ni prenehalo, tožilstvo BiH na čelu z Milankom Kajganićem pa je vložilo le eno ali dve obtožnici, pri čemer spretno izogiba obtožbi visokih predstavnikov oblasti iz Republike Srbske, predvsem Milorada Dodika, ki vsakodnevno zanikajo genocid. Javno, bolj javno ne more biti!

Toda Bošnjaki se niso nič naučili. Prerano veselje smo ponovili tudi pri zgodbi o resoluciji o Srebrenici, ki naj bi bila sprejeta v Generalni skupščini Združenih narodov. Trenutno nihče ne ve, kdaj bo glasovanje o omenjeni resoluciji, in nenehno se iz različnih razlogov odlaša izjava o njej.

Prerano smo se veselili resolucij o Srebrenici v devetdesetih, pa tiste nizozemskemu bataljonu niso nič pomenile!

Kot je rekel kolega Avdić, se veselimo resolucije OZN o genocidu, storjenem v zaščiteni coni OZN!

Zaradi hitrega poslabšanja humanitarne situacije in le nekaj dni po masakru na šolskem igrišču, 16. aprila 1993. leta, je Varnostni svet Združenih narodov sprejel Resolucijo 819, s katero je bila Srebrenica razglašena za „zaščiteno cono“. Cono, v kateri bodo kasneje tekle reke krvi!

Zdaj se iste države poigravajo s čustvi preživelih, ter tako že tako zmanjšano resolucijo dodatno obremenjujejo z amandmaji Črne Gore, ki poudarjajo individualno odgovornost, čeprav je to jasno napisano v osnutku resolucije.

Vtis je, da se spet meže oči narodu, nad katerim je bil storjen genocid, do zdaj pa smo imeli le škodo. Že od same novice, da bo resolucija sprejeta, obujeni srbski in predstavniki oblasti iz Republike Srbske na vse načine grozijo. Od zgodbe, da 'srbski narod ni genociden', do zgodbe, da bo BiH, takšna kot je, izginila, če bo resolucija sprejeta!

Nekaj podobnega, kot je Karadžić grozil, da Alija vodi 'muslimanski narod v izginotje'!

Današnje grožnje ogrožajo varnost Bošnjakov v etnično očiščenem entitetu Rs, kjer tisti, ki so se vrnili na svoja ognjišča, nimajo pravice do mirnega življenja, saj so nenehna tarča teh obujenih politik.

In komaj smo malo streznili glavo in spoznali, da ta resolucija ni zavezujoča, ter da poleg moralne zadovoljitve nima drugega pomena, se vmeša Rusija in zahteva izredno zasedanje Varnostnega sveta OZN. Na njem smo poslušali Željko Cvijanović, ki je celemu svetu predstavila laži, v katerih je navedla, zakaj BiH ni mogoča!

In vse to ni bilo dovolj, da bi se končno sklical sestanek in končno sprejela Resolucija, sledi novo odlaganje. Optimisti v tem primeru molijo k Bogu, komu drugemu, da bi vseeno vse potekalo pred letnimi dopusti.

A na dopust ne bo Aleksandra Vučića. Spet bo potoval v New York, saj je začutil trenutek, da bi lahko dosegel cilj. Gre v nov krog lobiranja, medtem ko minister za zunanje zadeve Elmedin Konaković brani kartel in aretirane v akciji ‘Črna kravata’.

Šele včeraj je nonšalantno medijem rekel, da ga ne zanima, kaj Dodik misli, in da o resoluciji ni pogajanj ali razgovorov. Kljub temu pa sta oba, saj je bil eden od amandmajev Črne Gore sprejet, a Konaković tega ne more vedeti, ko se ne ukvarja s svojim poslom, temveč z nekim, ki je diametralno nasproten njegovim pristojnostim!

Morda bo resolucija omogočila, da se o genocidu v Srebrenici uči v šolah nekje na Zahodu, morda pa je le naivno veselje Bošnjakov!