Protesti propalestinskih študentov na ameriških univerzah odpirajo številna vprašanja in rušijo tabuje

Piše: Armin Sijamić

Že tedne na ameriških univerzah, vključno z najelitnejšimi, potekajo protesti, kakršnih ta država ni videla desetletja. V Združenih državah Amerike, kjer je depolitizacija mladih ljudi cilj političnih elit, protesti grozijo, da bodo za vedno spremenili nekatere postavitve ali se vsaj vpisali v spomin generacije, ki bo v prihodnjih letih igrala pomembno vlogo v družbi.

Da bosta Josepha Bidna in ZDA drago stala brutalnost izraelskih operacij v Gazi, je bilo jasno v prvih tednih vojne, ko se je Izrael odločil porušiti cele soseske z namenom eliminirati posamezne pripadnike Hamasa. Biden že plačuje ceno, saj v anketah izgublja podporo mladih ljudi, progresivnih pripadnikov svoje Demokratske stranke, levičarjev, muslimanov...

/qpost/321168

'Voditelj svobodnega sveta' Biden ne uspe ustaviti Netanyahua pri uničevanju Gaze in ameriške zunanje politike

Piše: Armin SijamićV zadnjih treh letih je ameriški predsednik Joseph Biden gradil podobo voditelja „svobodnega sveta“, v zadnjih treh tednih pa jo je izraelski premier Benjamin Netanjahu uničil. Čim dlje bo trajala vojna v Gazi, tem bolj bo ta podoba bledela.

Ameriški mediji so izračunali, da bi Biden brez podpore mladih ljudi lahko izgubil volitve v zvezni državi Georgia, ki velja za eno ključnih na novembrskih predsedniških volitvah. Skoraj šestdeset odstotkov mladih ljudi je volilo za Bidna pred štirimi leti, on pa se jim je poskušal oddolžiti z odpisom študentskih kreditov za milijone Američanov.

Toda bolj nevarna od priljubljenosti enega politika je jeza na ameriških univerzah, od koder se novačijo prihodnji voditelji. Del ameriških študentov, ki podpira Palestino, je na preizkušnjo postavil ameriške oblasti in vodstvene strukture univerz ter začel kritizirati Izrael, kar je v ZDA nekaterim še vedno nepredstavljivo.

Vse se je začelo na univerzi Columbia v New Yorku 18. aprila, ko so študenti postavili tabor, v katerem so bivali dan in noč. Štiri dni kasneje se je zgodilo podobno na Yaleu, nato pa po vsej državi, da bi se protesti razširili na univerze v Amsterdamu, Zürichu, Parizu, Berlinu, Dublinu...

Odgovor vodstvenih struktur nekaterih univerz je bil brutalen, policija je po pozivu uprave univerz razbila tabore in aretirala, nekateri študenti pa bodo izključeni s fakultet. V dušenje protestov so se vključile oblasti nekaterih zveznih držav, v Teksasu pa je republikanski guverner Greg Abbott študentom sporočil, da njihove zahteve nikoli ne bodo izpolnjene.

Zabeleženi so bili tudi primeri, ko so proizraelski demonstranti fizično napadli propalestinske, pa tudi primeri napadov na judovske študente s strani propalestinskih demonstrantov. Vendar študenti niso odnehali, protesti so se razširili na Kanado, Evropo in Avstralijo. Vodilni mediji večinoma molčijo o pretepanju in aretacijah študentov, kar pove, kako velik zalogaj so si uporniki ugriznili.

Biden je bil precej bolj zmeren v izjavah kot republikanci, potem ko je dolgo časa ignoriral proteste. Ameriški predsednik je sporočil, da imajo študenti pravico do protestov, vendar mirnih in brez nasilja. Tedenski stavkovni shod univerzitetnih delavcev na enem delu univerz, ki je vključeval skoraj petdeset tisoč ljudi, je Bidnu posredno odgovoril s trditvijo, da so bili protesti študentov mirni, dokler niso smeli nasprotniki in hujskači povzročiti nemirov.

Elitne univerze in upor novih voditeljev

Študentski upor je resno zaskrbel del oblasti v Združenih državah Amerike. Kritike študentom so izrekli številni uradniki, predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson, omenjeni Abbott, župan New Yorka demokrat Eric Adams in mnogi drugi.

Študente kritiki obtožujejo antisemitizma, islamizma, širjenja verskega in nacionalnega sovraštva, vandalizma, upora in skrajnih levičarskih idej, medtem ko policija iz univerzitetnih kampusov odpelje študente, s streh zgradb pa snajperisti opazujejo tabore. Nekateri trdijo, da so bili med študente vpuščeni posamezniki, ki naj bi izvajali nasilje in kompromitirali proteste. Obtožbe antisemitizma se ponavljajo, čeprav so med demonstranti tudi judovski študenti in intelektualci, ki podpirajo študente.

Največ pozornosti javnosti so pritegnili protesti na univerzi Columbia v New Yorku, saj je del Ivy League, skupine osmih elitnih zasebnih šolskih ustanov, ki spadajo med najboljše na svetu. Tam so med drugim študirali pet ustanoviteljev ZDA in avtor njene ustave, trije predsedniki, deset sodnikov ustavnega sodišča in na stotine prejemnikov najprestižnejših nagrad na področju znanosti, izobraževanja, pisanja, novinarstva, umetnosti..., pa tudi nekateri najbogatejši ljudje na svetu.

Na univerzi Brown, še enem članu Ivy League, so študenti dosegli največjo zmago doslej. V zameno za prekinitev protestov se je vodstvo univerze zavezalo, da bo razmislilo o prekinitvi vezi z Izraelom, kar je glavni zahtevek študentov, čeprav so protesti izbruhnili v znak solidarnosti s palestinskimi civilisti, ki jih mesec dni ubijajo v Gazi. S Columbie so študentom sporočili, da uprava nima namena odreči si sredstev iz Izraela in jim je predlagala, da bi univerza pomagala izobraževanje in zdravstvo v Gazi.

Upori na Columbii, Brownu, Yaleu in podobnih ustanovah so še posebej pomembni, saj so neposredno usmerjeni na način delovanja teh institucij. Namreč, univerze iz Ivy League imajo na voljo milijarde dolarjev, ki jih prejemajo od donatorjev z vsega sveta, ustanoviteljev, bivših študentov ali od svojih nepremičnin in zagotavljanja storitev. Columbia je lastnica številnih nepremičnin v New Yorku, lastnik velikih delov Bostona in Cambridgea pa je Harvard kot najbogatejša univerza na svetu.

Čeprav te univerze nudijo štipendije nadarjenim študentom, so nekateri študenti otroci tistih, ki so prej obiskovali te šole in so zasedli pomembne položaje v družbi. Pripadnike ameriške elite povezujejo tudi znana (pol)tajna društva, kot je Skull and Bones Society na Yaleu, Porcellian Club na Harvardu ali Ivy Club na Princetonu. Tako so se v predsedniški tekmi leta 2004 volivci odločali med dvema članoma društva Skull and Bones, Georgeom W. Bushem in Johnom Kerryjem, ki sta na vprašanje o tem društvu odgovorila, da ne moreta povedati ničesar, ker je to skrivnost.

Na mladih svet ostane

Protesti ameriških študentov so že odprli številna vprašanja, čeprav se o tem ne govori toliko, kot bi se govorilo, če bi na primer ruski ali kitajski študenti zasedli svoje fakultete in zahtevali od svoje države, da ustavi kakšno vojno, spremeni način financiranja šol ali izrazi nestrinjanje z oblastmi.

Ameriški študenti ne odnehajo. Tako je več kot 150 študentov Yalea prekinilo slovesnost podelitve diplom, medtem ko se je zbranim obračal predsednik univerze Peter Salovey. Obrnili so hrbet Saloveyu, dvignili napise, kot so „knjige, ne bombe“, in zapustili zbor, medtem ko so prisotni ploskali. Od uprave so študenti zahtevali, da univerza prekine vezi s proizvajalci orožja in spremeni svoj odnos do Palestine. Da bi se izognili takšnim situacijam, so nekatere univerze odpovedale takšne slovesnosti.

Na začetku maja je BBC poročal, da protesti potekajo na najmanj 130 ameriških univerzah in šolah, v 45 zveznih državah in okrožju Washington. Do začetka maja je policija v ZDA aretirala več kot 2.000 demonstrantov.

Zahteva študentov, da univerze prekinejo vezi z Izraelom, izraelskimi podjetji in tistimi, ki z njimi sodelujejo, je pomembno politično vprašanje. Namreč, na desetine ameriških zveznih držav ima zakon, ki prepoveduje bojkot Izraela, študentski protesti pa bodo verjetno razširili seznam teh držav.

Številne protesti so spomnili na nekatere prejšnje proteste študentov, pri čemer so ameriške univerze prednjačile in na koncu zmagale. Tako so leta 1968 na Columbiji študenti zahtevali konec vojne v Vietnamu in prekinitev rasne segregacije v ZDA, oblast pa se je odzvala z uporabo sile. Štiri leta kasneje so se na istem mestu študenti spet uprli proti vojni v Vietnamu.

Že leta 1985 so študenti Columbie zahtevali, da univerza prekine posredne naložbe v Južno Afriko zaradi apartheida, glavno stavbo v kampusu pa so poimenovali po bodočem predsedniku te države Nelsonu Mandeli, medtem ko je bil še v zaporu. In končno, manjša skupina študentov je leta 1996 sprožila proteste, s katerimi so zahtevali oddelke za etnične študije, na kar se je uprava Columbie odzvala z zaposlovanjem učiteljev iz vrst manjšin in vzpostavitvijo azijskih in hispanskih študij.

Koliko bodo ameriški študenti tokrat uspešni, ni znano, čeprav zgodovina kaže, da so pri omenjenih protestih izbrali stran, ki je prej ali slej zmagala. Toda ne glede na to, kako se bodo ti protesti končali, so ameriški študenti, tako kot njihove kolege v Evropi in Avstraliji, dali lekcijo iz aktivizma svojim kolegom na Bližnjem vzhodu, v Rusiji, na Kitajskem in drugod. V času, ko svet pretresajo vojne in krize, so pokazali, da je Zahod še vedno najnaprednejši del sveta na številnih področjih, še posebej na področju izobraževanja.