Piše: Armin Sijamić
Sedemdeset dni traja vojna med Izraelom in Hamasom v Gazi. Brutalen odgovor vlade Benjamina Netanyahua na Hamasov napad 7. oktobra in „neselektivno bombardiranje“, kot ga je opisal ameriški predsednik Joseph Biden, ogroža položaj Izraela, pa tudi status aktualnega predsednika in njegovo zunanjo politiko.
Da bo Netanyahu ogrozil položaj Izraela in Zahoda po vsem svetu, je bilo jasno že pred dvema mesecema, ko so začele prihajati novice, da so otroci in civilisti največje žrtve napadov izraelske vojske. Že takrat so se kazale razpoke v enotnosti Zahoda, saj je bilo nemogoče dokazati, da je bil legitimni odgovor izraelske vlade sorazmeren, oziroma da je bil usmerjen samo proti Hamasu.
Nezadovoljstvo se je širilo po Bližnjem vzhodu, čeprav se je državni sekretar Antony Blinken trudil, da se spopad ne bi razširil izven Gaze, celo z grožnjo uporabe vojske, s čimer je Palestincem pustil neravnopravni boj proti Izraelu, ki ga oborožujejo ameriška in več evropskih vlad.
Izrael je, zahvaljujoč družbenim omrežjem, začel izgubljati medijsko vojno. Posnetki iz Gaze, ki so jih videli ljudje po vsem svetu, so zasenčili vsa „pojasnila“ velikih zahodnih medijev o tem, kaj se dogaja v obkoljeni enklavi, in ponovno je v javnost prišlo vprašanje oblikovanja dveh držav.
Protesti so se razširili izven Bližnjega vzhoda, nekatere države so prekinile odnose z Izraelom, mnogi pa so Bidnu očitali, da je odgovoren za trpljenje Palestincev. To je dejal tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, zaveznik Nata, ki je Bidnu včeraj sporočil, da ima „zgodovinsko odgovornost“ za ustavitev vojne.
Na koncu je popustil tudi Biden in dejal tisto, kar so storili mnogi drugod po svetu.
Opozorilo iskrenega sionista
Na začetku tedna je v Beli hiši Biden organiziral dogodek ob prazniku Hanuka in imel desetminutni govor. Zbranim je ponovno ponovil zgodbo o svojem davnem priznanju, da je sionist, in da podpira Izrael, da ZDA stojijo za judovsko državo, ter da je zavezan judovski skupnosti, ki je med drugo svetovno vojno močno trpela.
Biden je govoril o več temah, vendar je za javnost po vsem svetu morda najpomembnejši del zadeval aktualne dogodke v Izraelu in Palestini. Biden se je najprej dotaknil svojega desetletnega poznavanja izraelskega premierja Netanyahua, ki ga je „imel rad“ takrat in ga „ima rad“ tudi zdaj. „Ampak,“ je dodal Biden, „vidite, to je težko mesto. To je težko mesto. Še naprej nudimo vojaško pomoč Izraelu, dokler se ne znebijo Hamasa. Vendar moramo biti previdni. Morajo biti previdni. Javnost po vsem svetu se lahko spremeni čez noč. Tega si ne moremo privoščiti.“
To opozorilo ameriškega predsednika je nenavadno priznanje, da stvari za Izrael in ZDA gredo v neželeno smer. To je Biden lahko začutil tudi doma, kjer mnogi, vključno z muslimansko skupnostjo, pozivajo, naj ga na volitvah prihodnje leto ne volijo. Nekatere ankete so pokazale, da njegov verjetni tekmec Donald Trump vodi v skoraj vseh ključnih državah za zmago.
V nagovoru donatorjem svoje kampanje ta teden je bil Biden še bolj neposreden. „Varnost Izraela je lahko odvisna od ZDA, vendar trenutno ima več kot ZDA. Ima Evropsko unijo, ima Evropo, ima večino sveta,“ je dejal Biden v Washingtonu. „Ampak začnejo izgubljati to podporo z neselektivnim bombardiranjem, ki se dogaja.“
Biden je dejal, da obstaja tudi nesoglasje z izraelsko vlado glede tega, kaj storiti z Gazo, ko se vojna s Hamasom konča. Američani so večkrat dejali, da mora Gazo upravljati Palestinci in da je treba iti k vzpostavitvi palestinske države. „To je najbolj konzervativna vlada v zgodovini Izraela,“ je dejal Biden in dodal, da mora Netanyahu „spremeniti“ vlado. „Ta vlada v Izraelu mu to zelo otežuje. Ne želijo rešitve dveh držav,“ je dodal.
Na začetku meseca je ameriški obrambni minister Lloyd Austin opozoril, da Izrael tvega, da „strateško zmago zamenja s taktično zmago“, če ne bo zaščitil civilistov v Gazi, in da se v vojni v urbanih središčih, kot je ta, ki se tam trenutno vodi, „lahko zmaga le z zaščito civilistov“, ter dejal, da se je te lekcije naučil v Iraku v boju proti ISIL-u.
Netanyahujev odpor
Na prejšnja opozorila Washingtona, da je treba zaščititi civiliste med bojem proti Hamasu, Netanyahu ni pretirano obračal pozornosti. V samo nekaj tednih vojne je Netanyahu pokopal Bidenovo politiko, ki je dosegla vrhunec ob začetku ruske agresije na Ukrajino, ko je Washingtonu uspelo zbrati zahodne države in je stal za Kijevom.
Na najnovejša opozorila je prišel podoben odgovor. Netanyahu je dejal, da je Izrael dobil „polno podporo“ ZDA za kopensko vojno in uničenje Hamasa ter vrnitev talcev, in dodal, da je Washington blokiral „mednarodni pritisk za ustavitev vojne“.
Minister za zunanje zadeve Eli Cohen je sredi tega tedna sporočil, da bo njegova država nadaljevala vojno v Gazi „s podporo ali brez mednarodne podpore“ in da je „prekinitev ognja v trenutni fazi darilo teroristični organizaciji Hamas in ji bo omogočila, da se vrne in ogroža prebivalce Izraela“.
To ni prvič, da sta Biden in Netanyahu na nasprotnih straneh, saj slednji vodi politiko, ki je bližja ameriškim republikancem. Zato se je vsakič, ko so ameriški demokrati pritiskali na Netanyahua, ta obrnil na njihove republikanske rivale, od katerih velik del brezpogojno podpira vse, kar počne Izrael, med drugim tudi iz verskih razlogov.
Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa, republikanec Mike Johnson, je konec oktobra ob prevzemu funkcije dejal, da je eden njegovih prioritet pomoč Izraelu. Tako je Johnson, skupaj z republikanci, ki imajo večino v predstavniškem domu, postal Netanyahujev zaščitnik, celo za ceno spora z Bidenom, ki mu očita ogromno pomoč, ki jo ZDA pošiljajo Ukrajini, kar je dodatno orodje za pritisk na Belo hišo.
Biden potrebuje strategijo, Netanyahu išče zmago
Ameriški uradniki so vpleteni v vojno. Ameriške delegacije (diplomatske, vojaške in obveščevalne) po Bližnjem vzhodu poskušajo končati spopad. Vendar je javnosti malo znanega in malo tega deluje kot resen načrt. Preprosto, ameriški uradniki ne vedo, kaj naj storijo z neposlušnim Netanyahuom, ki vsak dan otežuje ameriški položaj na Bližnjem vzhodu in drugod.
Na drugi strani, Netanyahu išče zmago nad Hamasom in pravi, da bo šel do konca, ne da bi pojasnil, kaj bi ta konec pomenil. Izraelska vojska je vstopila v Gazo in Hamas še ni premagan, medtem ko z gverilskim bojevanjem nudi odpor. Toda ne glede na to, koliko časa se bo Hamas še boril, ostaja glavno vprašanje, kaj naprej, oziroma kaj storiti z več kot dvema milijonoma prebivalcev Gaze in kako še naprej obravnavati vprašanje palestinske državnosti.
Večina sveta je v zadnjih dveh mesecih na več načinov pokazala, da si želi drugačno politiko do Palestine, česar Washington ne more ignorirati. Vendar Biden trenutno nima veliko možnosti, saj doma naleti na močno opozicijo kakršnemukoli discipliniranju Izraela. Tako je največja sila na svetu prišla v situacijo, da sta neposlušna Netanyahuova desničarska vlada in oslabeli Hamas ogrozila njeno politiko, še posebej pa načrte aktualne administracije.
Na koncu Biden potrebuje strategijo (ki je trenutno nima) za konec vojne v Gazi in nadaljevanje približevanja Izraela arabskim državam, Netanyahu pa išče zmago, za katero ameriški obrambni minister Lloyd Austin meni, da je z načinom bojevanja nemogoča. Bolj ko bo vojna v Gazi in trpljenje Palestincev trajalo, težje bo Bidnu ohraniti aktualni ameriški položaj, kar bo stalo Izrael, čeprav varnost te države, kot je dejal ameriški predsednik, „lahko počiva na ZDA“, celo brez drugih zaveznikov.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
