Napisal: Armin Sijamić
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ta teden obiskal ameriškega predsednika Donalda Trumpa, glavna tema pa je bil spet Iran.
Od vrnitve Donalda Trumpa v Belo hišo pred trinajstimi meseci je Netanjahu Trumpa obiskal najmanj sedemkrat. Pogostost obiskov govori o nujnosti in pomembnosti tem, o katerih se pogovarjata. Obstajajoči kanali stalne komunikacije med dvema zavezniškima državama očitno niso zadostni.
Zakaj je Netanjahu pogosto pri Trumpu, ni dvoma. Netanjahu verjame, da ima pravo priložnost zlomiti oblast v Iranu, šiitski Hezbolah v Libanonu in palestinski odpor. V zadnjih mesecih je v ta namen sprejel vrsto ukrepov. Eden od njih je sprejetje zakona, ki omogoča lažje zaseganje palestinske zemlje na Zahodnem bregu in ustvarja predpostavko za prehod z okupacije na aneksijo, v Gazi pa kljub premirju potekajo napadi, v katerih so bili ubiti na stotine Palestincev.
Netanjahu meni, da je Iran na različne načine oslabljen in da je zdaj najboljša priložnost, da se tamkajšnja oblast zruši ali podredi Washingtonu in Tel Avivu. Iz preteklih napadov Netanjahu ve, da tega Izrael ne more izvesti sam in da potrebuje pomoč Washingtona in nekaj arabskih držav. Namreč, ni dovolj vojaško napasti Iran z uporabo zračnega prostora drugih držav in ameriških baz po regiji, Netanjahu pa želi zagotoviti, da Združene države, Združeno kraljestvo in arabske države prestrežejo brezpilotna letala in rakete, ki bi jih Iran lahko poslal proti Izraelu, kot je to počel že prej.
Protesti, ki so v Iranu potekali od konca decembra do sredine prejšnjega meseca, so bili del načrta za destabilizacijo oblasti v Teheranu. Trump je obljubljal pomoč demonstrantom, Izrael pa je sporočal, da so njegovi ljudje na ulicah Irana.
Igra z odprtimi kartami
Protesti so za zdaj zatrti. Seštevajo se škode in iščejo krivci. Zahod trdi, da so iranske oblasti ubile na tisoče, nekateri pravijo na desettisoče civilistov. Iran pravi, da se je obračunal z oboroženo vstajo, podprto od zunaj.
Za razliko od nekaterih preteklih intervencij po svetu, ko se je poskušalo vse »spakirati« v skrb za neko skupino, ki jo je treba zaščititi, je možen ameriški napad na Iran spremljan in pojasnjevan brez rokavic, pogosto pa na družbenih omrežjih najvišji državni uradniki pojasnjujejo svoje stališče.
Tako je na primer pred tremi tedni ameriški podpredsednik JD Vance na družbenem omrežju X v osvrtu na domače teme zapisal, da je »načrt« ameriških oblasti »zelo preprost: Če napadete cerkev ali državnega uradnika, bomo storili vse, kar je v naši moči, da vas pošljemo v zapor.« Nato je iranski zunanji minister Seyed Abbas Araghchi delil Vanceovo objavo in navedel bilanco škode med protesti v Iranu: »305 reševalnih vozil, 24 bencinskih črpalk, 700 trgovin, 300 zasebnih hiš, 750 bank, 414 vladnih zgradb, 749 policijskih postaj, 120 centrov Basij, 200 šol, 350 mošej, 15 knjižnic, 2 armenski cerkvi, 253 avtobusnih postaj, 600 bankomatov, 800 zasebnih avtomobilov. Skupno 3.117 mrtvih. Civilistov in varnostnih sil 2.427. Teroristov 690.«
Nekaj prej je Trump Iranu sporočil, naj ne izvede smrtnih kazni nad prijetimi demonstranti, sicer bo ukazal vojaški napad. Nekaj dni kasneje je dejal, da ga je Iran poslušal in da ni bilo izvršitve smrtnih kazni, zato odloži napad.
Takšen obračun voditeljev ZDA in Irana medijem ni pustil prostora za domišljijo. Britanski Financial Times je pisal o pričevanjih ljudi, da so bili med demonstranti v Iranu tisti, ki so »izgledali kot komandosi«, navajajoč, da so bili protesti mirni do 8. januarja. Drugi se niso odmaknili od svojih matric. Ameriški CBS je teh dneh poročal iz iraških gora o kurdskih milicah v stilu sirskih »zmernih upornikov«, ki so pripravljene vojskovati se proti režimu v Iranu.
Netanjahu želi zlomiti Iran
Stvari so jasne. Netanjahu zdaj želi spremembo oblasti v Teheranu ali odpoved Irana od jedrskega programa, raket dolgega dosega in regionalnih zaveznikov. Iran pa želi ustaviti Netanjahuja na izraelskih mejah, sporazum z Washingtonom in ukinitev sankcij. Trump, soočen s primerom Jeffreya Epsteina, ne želi razočarati volivcev, ki jim je obljubil konec ameriških vojn, si prizadeva ugoditi Netanjahuju in proizraelskemu lobiju v Združenih državah, ki mu je pomagal priti nazaj v Belo hišo, in se končno znebiti vprašanja Irana na kakršen koli način.
Trumpova sporočila po torkovem srečanju z Netanjahujem zvenijo, kot da si želi pogajanj z Iranom, oziroma njihovega nadaljevanja po najnovejši rundi v Omanu.
Omeniti velja, da je Izrael v lanskem napadu poskušal ubiti glavnega iranskega pogajalca z Washingtonom, državno in vojaško vodstvo, ter bombardiral z Američani iranska jedrska obrata in podprl poskus menjave oblasti skozi omenjene proteste. Takšna razlika v nastopu Netanjahuja in Trumpa nakazuje, da na ameriški strani obstaja vsaj neka pripravljenost, da se doseže dogovor z Iranom na zadovoljstvo obeh strani, medtem ko Netanjahu ne sprejema nič manj kot propad sedanje iranske politike.
Z drugimi besedami, dogovor je možen, če se ena stran veliko odmakne od svojih sedanjih stališč. Iz Irana sporočajo, da so pripravljeni pogajati se o svojem jedrskem programu, kot leta 2015 s svetovnimi silami, v dogovoru, ki ga je Trump razveljavil v svojem prvem mandatu.
Združene države, še posebej Izrael, zahtevajo veliko več od tega. Če Iran ne pristane na njihove zahteve, ima druga stran dve možnosti. Prva je ohranitev sedanjega stanja in dodatno zategovanje oblasti v Teheranu s sankcijami, druga pa je neka vrsta vojaške operacije. Iranci so, zavedajoč se, da bi Trump lahko storil tudi to, rekli, da kakršen koli vojaški napad pomeni vojno, ki bo zajela ves Bližnji vzhod, kar pomeni, da bi bil razvoj situacije drugačen kot po napadu junija.
Demonstracija sile in priložnost za diplomacijo
Mediji poročajo, da Trump kopiči vojaške sile v regiji, Iran pa proizvaja nove rakete in krepi protizračno obrambo. V psiholoških in propagandnih trikih na obeh straneh se je dejansko pokazalo, koliko je v igri in kako težko bo doseči dogovor, s katerim bodo vsi zadovoljni.
Tako so Iranci začeli ponovno nalagati zemljo na vhode jedrskih objektov, ki jih je Trump napadel, kar je sporočilo, da objekti niso uničeni. Nato je iz Irana prišla novica, da je na eni od takšnih lokacij najdena neeksplodirana ameriška bomba GBU-57, namenjena uničevanju objektov globoko pod zemljo. Poleg tega, da Američanom želijo sporočiti, da njihov napad ni uspel, pošiljajo sporočilo ameriški vojski, da bi še njihovo napredno orožje lahko končalo v rokah Irana, in nato Rusije ali Kitajske. Američani so na drugi strani poslali letalonosilko na Bližnji vzhod in razmišljajo o pošiljanju nove. Posebni Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Trumpov zet Jared Kushner sta obiskala letalonosilko v Arabskem morju, kar je sporočilo, da imajo stvari pod nadzorom.
Trumpovo taktiziranje z Iranom kaže, da ameriška stran še vedno ni prepričana o izidu vojne, če do nje pride. Omeniti velja, da je Trump med junijskim napadom na družbenih omrežjih pozval Iran k »totalni predaji«, zdaj pa ponovno poskuša pogajati se. Za zdaj se Trump odloča za ekonomski in diplomatski pritisk, medtem ko Iran išče način, da preživi.
Washington ve, da je Iran močnejši od katere koli druge države, s katero se je vojskoval od konca druge svetovne vojne, in da ima oblast v Teheranu podporo velikega dela iranskega ljudstva, da sta vojska in gospodarstvo usposobljena za prenašanje udarcev, kot tudi sistem državne uprave, ki se ni zrušil niti po omenjenem napadu Izraela in likvidaciji na desetine pomembnih civilnih in vojaških uradnikov.
Vendar to ne pomeni, da največja svetovna sila s svojimi regionalnimi zavezniki nima načinov, da Iranu prizadene hude udarce. To je jasno tudi Iranu, zato že leta želi dogovor z Washingtonom, podoben tistemu iz leta 2015, z namenom, da se osvobodi težkih ameriških sankcij, ki tej državi povzročajo ogromno škodo.
V političnem smislu bi bil takšen dogovor sodba Trumpovi politiki, saj jo je v svojem prvem mandatu razveljavil. Iranci pravijo, da jim je kakršno koli večje odstopanje od tega sporazuma nesprejemljivo. A za Netanjahuja je vse, razen poraza sedanje iranske oblasti, uničenja jedrskega in raketnega programa ter prekinitve vezi z regionalnimi zavezniki, opcija.
Medtem ko se Washington odloča, kako naprej z Iranom, drugi fronti ne morejo čakati. Med Netanjahujevim obiskom Washingtona se je Izrael pridružil Trumpovemu »Odboru za mir«, ki naj bi se ukvarjal z mirom v Gazi, pa tudi v drugih delih sveta. Poleg tega, da v vodstvu odbora ni nobenega Palestinca, Trumpu ne moti, da je Netanjahu na mednarodni tiralici zaradi vojnih zločinov. To nakazuje, da Trump nekatere poteze vleče iz nuje, oziroma da nobena njegova poteza v tej veliki geopolitični igri ni nepričakovana.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
