Osnutek Načrta rasti kot agenda za končno uničenje države BiH

Za NAP piše: Sifet Kukuruz, pravni strokovnjak

Po tem, ko Bosna in Hercegovina ni uskladila in Evropski komisiji poslala Osnutka reformne agende, je domača politična scena zavrela. To politično vrenje ni ponudilo ključa rešitve za nastali problem, temveč je na površje izplavalo nevarne namere tistih, ki ne želijo obstoja BiH kot države. Skozi Načrt rasti bi te namere morale biti končno tudi internacionalizirane.

Brez namere in pretenzije, da se spuščamo v obravnavo celotne vsebine tega dokumenta, je za končno sodbo o njegovi nesprejemljivosti dovolj, da se ozremo le na izkazano odnos do Ustavnega sodišča BiH kot najpomembnejše državne institucije.

Dejstvo, da se v dokumentu navaja, da so bili izbrisani deli, ki se nanašajo na Ustavno sodišče BiH, torej imenovanje sodnikov iz manjšega bh. entitete in izvajanje vseh odločb tega pravosodnega organa na celotnem državnem ozemlju, ter da je v dokument vključen zakon, ki ga je Ustavno sodišče BiH razglasilo za neustavnega, je dovolj razlog, da se takšen dokument ne podpre, in to brez kakršnegakoli opravičevanja. Zakaj?

Zato, ker se skozi odnos do Ustavnega sodišča BiH odraža tudi odnos do usode, oziroma prihodnosti države BiH.

Odnos do Ustavnega sodišča BiH kaže, da je Načrt rasti v resnici agenda za propad in končno uničenje države BiH. Z zmanjševanjem pomena Ustavnega sodišča BiH in slabljenjem njegove ustavne pozicije se kaže, da je ne/skriti cilj Načrta rasti v resnici odprava zadnje državne institucije za obrambo države BiH.

Ustavno sodišče je predzadnja ovira rušiteljev BiH

Ne more biti nikakršnega dvoma, da je Ustavno sodišče BiH predzadnja ovira pri obrambi države BiH, saj po Ustavnem sodišču naloge obrambe države BiH ne more prevzeti noben drug državni organ.

Po Ustavnem sodišču obramba države BiH odpade v nalogo še edino tistim, ki so državo BiH branili s svojimi življenji v obdobju 1992-1995. leta.

Porazna je dejstvo, da razen Ustavnega sodišča BiH ne obstaja državna institucija, ki bi pokazala voljo in pripravljenost za učinkovito zaščito interesov države BiH in zagotovila uporabo njene volje na celotnem državnem ozemlju.

Zato je vključitev v Načrt rasti zakona, ki ga je Ustavno sodišče BiH razglasilo za neustavnega, neposreden napad na državo BiH, to je jasno sporočilo, da državna volja ne velja na celotnem državnem ozemlju, in na koncu je to privolitev v vzpostavitev dveh samostojnih in pravno neodvisnih ustavnopravnih redov na državnem ozemlju.

Nadalje to praktično pomeni privolitev v vzpostavitev "države v državi", saj del državnega ozemlja, na katerem ne bi veljale odločbe Ustavnega sodišča BiH, ne bi več bil de facto in de iure pod suverenostjo države BiH.

Izkušnje so pokazale, da se v Predsedstvu BiH kot državnem organu zelo pogosto sprejemajo odločitve, ki niso v interesu države BiH. Ista ali zelo podobna situacija je tudi s Parlamentarno skupščino in Svetom ministrov BiH. Edino Ustavno sodišče BiH je do sedaj s svojimi odločbami uspelo onemogočiti rušiteljem države BiH, da uresničijo svoje načrte.

In zato je Ustavno sodišče od eksistenčnega pomena za državo BiH, in zato je za ohranitev ustavne pozicije Ustavnega sodišča BiH treba in zmožno postaviti vse na kocko.

BiH so izdale lastne institucije

Porazna je dejstvo, da je država BiH danes izdana od lastnih institucij, ki ne storijo skoraj nič, da bi se podrivanje njenega ustavnopravnega reda sankcioniralo. Mnoge institucije se za državne lahko štejemo le še nominalno, medtem ko bi se nekatere zaradi svojega ne/delovanja lahko kvalificirale tudi kot protidržavne.

V takšnih okoliščinah je slabljenje pozicije Ustavnega sodišča BiH zelo neozbiljno in neodgovorno. Prikrivanje takšnih namenov z narativom o izgubi 70 milijonov evrov je hinavsko. Še več, zelo nevarno in kompromitirajoče je narativ o evropski perspektivi BiH zmanjšati izključno na finančne koristi, ki jih prinaša evropska pot BiH.

BiH ni revna država, ima številne vire in potenciale, ki so povsem dovoljni za njen ekonomski razvoj, če je BiH stabilna in funkcionalna država, in če je vzpostavljena vladavina prava in razvit boj proti korupciji.

Evropski skladi za slabljenje države in krepitev entitet

V razpravi o Načrtu rasti v javnem političnem diskurzu na domači politični sceni o vladavini prava ni bilo slišati niti ene besede. Brez vladavine prava in krepitve državnih institucij so vsi milijoni in milijarde tega sveta zaman. Osnutek Načrta rasti govori v prid dejstvu, da so evropski milijoni v resnici namenjeni za slabljenje države BiH in hkrati krepitev entitet, ta proces pa bi imel svoj končni izid v izginotju BiH kot države in pretvorbi entitet v državo.

Integracija BiH v Evropsko unijo je proces, ki je večkratno kompleksen, njegovo kompleksnost določajo ne le opredeljeni evropski zahtevki in standardi, ki jih je treba na tej poti doseči, temveč tudi kapacitete institucij BiH za izpolnjevanje teh zahtevkov, kot tudi percepcija tega procesa s strani domačih politikov.

Na podlagi izjav in postopkov politikov, ki jih je domača javnost zadnjih nekaj dni lahko slišala in videla, ni težko sklepati, da aktualna oblast ta proces dojema izključno ali primarno skozi dostopnost evropskim skladom in milijonom evrov, ki bodo BiH na voljo.

Tako se kaže, da glavni prioritet aktualne oblasti predstavljajo milijoni evrov, ne pa evropski pravni standardi, o katerih se skoraj ne razpravlja. Še več, aktualna oblast na evropski poti sprejema zakone, ki celo ne izpolnjujejo evropskih pravnih standardov in ki jih bo v neki prihodnji fazi potrebno "dodatno evropeizirati".

V državi, kjer ni vzpostavljena vladavina prava in razvit boj proti korupciji, je težko pričakovati, da bodo državljani občutili konkretne koristi od milijonov evrov. Od netransparentne porabe teh sredstev bi imele največjo korist politične stranke, ki sodelujejo v oblasti, pa tudi razni evropski ekonomsko-finančni lobiji in birokratski centri.

Politični animalizem in bosanski zoon politikon

Percepcija evropske poti BiH s strani aktualne oblasti izključno ali primarno skozi finančne koristi, kaže, da je aktualna politika v BiH živalsko determinirana. Ta živalski determinizem v političnem premišljevanju, ravnanju in odločanju pomeni popolno servilnost, ki je lastna živalskemu svetu, v katerem je živali pomembno, da ima jesti in piti, pri čemer ji sploh ni pomembno, za kakšne namene in čigave potrebe se hrani, komu bo v prihodnosti služila, niti za kakšna dela se pripravlja.

Da bi bila EU resna in iskrena glede evropske poti BiH, bi zagotovo bil poudarek na predhodni izgradnji stabilne in funkcionalne države, vzpostavitvi vladavine prava in krepitvi boja proti korupciji. Brez vzpostavitve teh predpostavk ne more biti nikakršnega jamstva, da bodo finančna sredstva transparentno in učinkovito porabljena za predvidene namene.

Izločati in vlagati milijone evrov v sistem, ki je resno kompromitiran, je enako kot nalivati vodo v posodo, katere dno prepušča vodo, in takšne stvari lahko počnejo le tisti, ki od tega imajo osebno korist ali določene politične koristi.

EU je sumljiv konglomerat interesov

Da v domnevnem Načrtu rasti je veliko sumljivega, kar navaja na nujnost izkazovanja maksimalne previdnosti, je dovolj pokazati na dejstvo, da imajo v mnogih področjih, ki jih zajema reformna agenda, svoje interese različni svetovni in evropski centri moči, ki skozi ta dokument iščejo le politično korekten način za izkoriščanje virov in naravnih bogastev BiH ter za postavitev pod nadzor najdonosnejših javnih podjetij.

Obdobje 1992-1995. let, pa tudi procesi, ki se odvijajo v postdejtonski BiH, nas učijo, da se EU ne more in se ji ne sme slepo zaupati.

Ne smemo pozabiti, da brez hinavskega odnosa številnih svetovnih in evropskih birokratov, rušitelji BiH že desetletja ne bi mogli biti prisotni na politični sceni. Še več, nekatere rušitelje BiH posamezni evropski birokrati so pripravljeni promovirati v voditelje evropskih integracij.