Michel odpovedal obisk v Črni Gori: Domnevni razlog resolucija o Jasenovcu

(Patria) - Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je odpovedal obisk v Črni Gori, poročajo črnogorski mediji.

Načrtovano je bilo, da bo Michel v Črni Gori bival 2. in 3. julija, na povabilo predsednika države Jakova Milatovića, je bilo napovedano pretekli teden iz Milatovićevga kabineta.

Sklicevanje na diplomatske vire iz Bruslja, Pobjeda poroča, da je razlog odpovedi resolucija o genocidu v Jasenovcu, ki je bila v petek sprejeta v črnogorskem parlamentu, s strani parlamentarne večine.

Glede na prejšnje napovedi, je bilo predvideno, da bo Milatović pozdravil Michela v rezidenci na Cetinju z najvišjimi vojaškimi in državnimi častmi, po konferenci za medije pa naj bi skupaj posadila drevo prijateljstva na dvorišču rezidence.

Nagovor Michela v Skupščini Črne Gore naj bi sledil 3. julija.

Iz Milatovićevga kabineta se niso oglašali v zvezi s tem.

Če se izkaže, da je bil obisk res odpovedan zaradi sprejetja resolucije o Jasenovcu, bi to bilo ostro sporočilo Bruslja, po vrsti odzivov iz Hrvaške.

Spomnimo, črnogorska Skupščina je samo 48 ur po prejemu pozitivnega poročila o izpolnjevanju začasnih meril za poglavja 23 in 24 (IBAR), sprejela resolucijo, ki sta jo predhodno predlagala Andrija Mandić in Milan Knežević.

Resolucija je bila sprejeta kljub opozorilom, da bi takšna poteza lahko ogrozila nadaljnjo evropsko pot Črne Gore, s zaostrovanjem odnosov s Hrvaško, še posebej glede vrste odprtih vprašanj, kot sta Prevlaka in lastništvo nad ladjo Jadran.

Bruseljsko sporočilo je nov diplomatski klofuta črnogorskim uradnikom, ki kljub deklarativni zavezanosti članstvu v EU, predvsem pa Andrija Mandić, vodijo antizahodno in skrajno sovražno politiko do Hrvaške in Bosne in Hercegovine, v skladu z interesi uradnega Beograda.

Odložitev Michelovega obiska je pomenljivo sporočilo – da je sprejetje resolucije o Jasenovcu bruseljska administracija upravičeno razumela kot radikalen in neizmerno škodljiv premik k antievropski agendi, ter bi poleg kršitve dobrososedskih odnosov s Hrvaško, odločitev parlamentarne večine lahko imela tudi širše, mednarodne posledice, v trenutku, ki naj bi označil formalni vstop v končno fazo predpristopnega procesa.

Končno, sporočilo iz Bruslja je jasno – sprememba strateške smeri in napovedano velikosrbsko obračunavanje, odraz bistvenega povratka k pogubni politiki iz devetdesetih let ne bo toleriran.

(N.K.)