Kamiondžije na Zahodnem Balkanu letno izgubijo 26 milijonov ur zaradi čakanja na mejnih prehodih

(Patria) - Med svojim prvim obiskom Albanije v vlogi podpredsednice Svetovne banke za regijo Evrope in centralne Azije se Antonella Bassani srečuje z voditelji Albanije, BiH, Črne Gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije.

Prav tako se bo srečala s predstavniki institucij Evropske unije in mednarodnih finančnih institucij, pa tudi z drugimi partnerji, zbranimi na vrhu Berlinskega procesa v Tirani, s katerimi se bo pogovarjala o ukrepih za krepitev regionalnega gospodarskega sodelovanja in integracij.

- Ekonomska integracija je nujen motor gospodarske rasti, zaposlovanja in blaginje. Gospodarstva Zahodnega Balkana bi lahko dosegla svoj potencial, če bi odpravila ovire pri trgovini z blagom in storitvami ter modernizirala plačilne sisteme - je poudarila Bassani na vrhu.

Poudarja, da je pred Zahodnim Balkanom izjemna priložnost, da vstopi na trg Evropske unije s 450 milijoni ljudi.

- Izkušnje z vsega sveta, pa tudi z Zahodnega Balkana, kažejo, da je dostop do mednarodnih trgov nujen, da bi podjetja dosegla rast in ekonomijo obsega.

Ekonomska integracija omogoča pospešeno sprejemanje novih tehnologij in hitrejše tokove novih idej in inovacij, pa tudi prehod na večjo produktivnost, ki predstavlja temelj rasti držav s srednjim dohodkom - je zaključila Bassani.

Vozniki tovornjakov trenutno vsako leto nepotrebno porabijo okoli 26 milijonov ur - skoraj 3.000 let - čakajoč na mejnih prehodih med državami Zahodnega Balkana.

Glede na novo poročilo Svetovne banke, o katerem je bilo govora med srečanji v okviru Berlinskega procesa, bi se bruto domači proizvod v vsaki od šestih držav te regije lahko v srednjeročnem obdobju povečal za kar tri odstotke, če bi se povprečni čas, potreben za prehod meje, skrajšal za tri ure - kar je razlika med povprečnim časom na Zahodnem Balkanu in v državah OECD.

Pristop k EU bi lahko povečal stopnjo rasti za dodatnih šest odstotkov. Poleg tega bi tudi sosednje države članice Evropske unije, kot so Romunija, Madžarska in Bolgarija, lahko dosegle dodatno rast v višini približno 0,2 odstotka zaradi povečanega obsega trgovinske menjave z Zahodnim Balkanom.

Svetovna banka že sodeluje s svojimi partnerji pri poenostavljanju trgovine in prometa v regiji z naložbami in reformami.

Poleg tega Svetovna banka podpira države Zahodnega Balkana pri približevanju njihovih plačilnih sistemov standardom Evropske unije in jim pomaga izpolniti pogoje za pridružitev enotnemu območju plačil v evrih, kar bo poenostavilo pošiljanje nakazil in znižalo njihove stroške.

Med obiskom v Albaniji se bo Bassani srečala z albanskim premierjem Edijem Ramo in finančnim ministrom Ervinom Metejem, pa tudi z drugimi visokimi državnimi uradniki.