Ko se bodo začela draženja, odpovedi in zahteve za povišanje plač, se bo Mijatović umaknil, odgovornost pa padla na Nikšića

Piše: Amra Vrabac

"Imeli bomo tudi najnižjo obremenitev dela ali plače v višini 28,5 odstotka, kar bo veliko sporočilo domačim in tujim vlagateljem, pa tudi vsem ostalim v regiji. Tako bomo postali zelo privlačni za tuja vlaganja. Obstaja jasen ekonomski izračun, da je izvedljivo imeti minimalno plačo 1.000 mark in obremenitev plač le 28,5 odstotka, ob ohranitvi fiskalne stabilnosti Federacije BiH. Seveda bo pred tem spremenjen način obračuna na t.i. "bruto 2", da zagotovimo, da razbremenitev prispevkov gre v plače delavcev, ne pa v ekstra zaslužek posameznih gospodarstvenikov", je govoril federalni podpredsednik vlade Vojin Mijatović in minister za razvoj, podjetništvo in obrt novembra 2023, napovedujoč set fiskalnih zakonov ter znižanje prispevkov in minimalno plačo 1.000 KM od 1. januarja 2024.

Od takrat do danes niti prispevki niso bili znižani, niti minimalna plača v letu 2024 ni bila 1.000 KM, ampak 619 KM. Vendar tistega, česar niso mogli storiti v parlamentarnem postopku, je Vlada, ki ji je predsedoval Mijatović v odsotnosti premierja Nermina Nikšića, a očitno z njegovim odobravanjem, v tesen kvorum prelomila čez kolena odločitev, da od 1. januarja minimalna plača znaša 1.000 KM. Nobene pomoči, nobene uredbe o neobdavčenem delu, nobenih olajšav za delodajalce, nobenega znižanja prispevkov, le obveznost, da se delavcem zvišajo minimalne plače.

Na odločitev Vlade so pričakovano prvi reagirali delodajalci. Tako domači kot tuji. Medtem ko je domače označil za zlobne, je tujim vlagateljem premier Nikšić sporočil, da lahko odidejo iz BiH.

Nekateri delodajalci so Združenju delodajalcev FBiH že napovedali odpuščanje delavcev, zapiranje podjetij ali selitev v druge države.

Da se razumemo, minimalna plača 1.000 KM bi morala biti v veljavi že zdavnaj, vendar z razbremenitvijo gospodarstva in davčnimi olajšavami. To je bil tudi predlog delodajalcev, da ne bežijo od zvišanja minimalne plače, vendar ob tako visokih prispevkih to ni mogoče. V tem primeru, kot je to določila vsiljena oblast, nastaja kontraučinek, saj ne gre le za zvišanje za 381 KM delavcem, ki so na minimalcu, ampak tudi za dodatne davke na to zvišanje. Izračun pravi, da je na znesek 1.000 KM minimalne plače delodajalec dolžan izplačati 1.736 KM, od katerih delavec dobi 1.000 KM. Preostanek gre za pokojninsko, zdravstveno, brezposelnost ter druge dajatve, ki jih je država naložila delodajalcem in gospodarstvu.

Po drugi strani bi morale sorazmerno z rastjo minimalne plače rasti tudi ostale plače, že napovedujejo pa se draženja in zvišanja življenjskih stroškov. Torej tudi tisti, ki zaposlujejo delavce z višjimi plačami od minimalne ali so doslej imeli osnovno plačo 1.000 KM, so že od jutri pred izzivom, kako zvišati plače delavcem, saj bo takih zahtev zagotovo. In tega mnogi delodajalci niso sposobni brez znižanja prispevkov.

Kar bi lahko sledilo, je podobno kot v trgovinah po uvedbi nedeljskega dela. Zaradi prerazporeditve dela je del delavcev v velikih trgovskih centrih postal presežek, podobna situacija pa je tudi v manjših trgovinah, kjer je vsaj po en delavec ostal nerazporejen.

Torej, odločitev, ki je bila sprejeta "pod gasom" v polnem pomenu besede, je plod ozkega kroga ljudi, zbranega okoli Nikšića. In vse posledice, ki nastanejo, je treba zaračunati Nikšiću in Mijatoviću.

Kot je Patriji potrjeno, za to odločitev ni bil konzultiran niti federalni minister za finance Toni Kraljević niti ni imel vednosti o njej. Še posebej, ker se je vse do te seje vrtelo okoli zgodbe o tajni uredbi o pomoči zaradi povečanih življenjskih stroškov.

Vlada je morala predzadnji dan leta 2024 sprejeti odločitev o najnižji plači, vendar je s 700 KM, o katerih se je govorilo, čez noč skočila na 1.000 KM. Tak skok ni bil zabeležen v FBiH. Čeprav delavci in sindikati pozdravljajo to odločitev, ne bo dolgo minilo, da bomo videli kontraučinke te odločitve.

Čeprav Nikšić in Mijatović napovedujeta subvencije za obrti, mala in srednja podjetja, to ne bo dovolj, ko se začne verižna reakcija, pa tudi delavci z višjimi plačami vložijo zahteve pri svojih delodajalcih za zvišanje plač. Kdor koli v tem trenutku že ima plačo 1.000 KM, bo zahteval zvišanje.

Ekonomski strokovnjaki menijo, da je bila odločitev sprejeta prenagljeno, ko so proračuni že vključeni, niti sama Vlada FBiH pa ni sposobna izvesti lastne odločitve.

Socialni prejemki, invalidnine in pokojnine bi morali biti povečani sorazmerno z zvišanjem življenjskih stroškov. Vendar so iz Vlade napovedali izključno zvišanje nadomestila staršem negovalcem.

Dejanske učinke oziroma posledice bomo videli že v začetku februarja v podatkih Davčne uprave Federacije BiH.