Ali so Bošnjaki odstopili od države: SDA in HDZ v Mostaru sprejela odločitev o 'najemu državnega kmetijskega zemljišča'!

Piše: Rasim Belko

Mestni svet Mostarja je sprejel odločitev, s katero je državi Bosni in Hercegovini dejansko odvzeto kmetijsko zemljišče v tem kantonu, kljub prepovedi razpolaganja po odločitvi OHR-ja.

To, kar so storili svetniki SDA in HDZ, ni nič drugega kot odkrito rušenje državne suverenosti in nadaljevanje tihe delitve Bosne in Hercegovine.

Na terenu se že jasno vidi, kako se zemlja ločuje, srbska in hrvaška stran zaokrožujeta svoja ozemlja, medtem ko Bošnjakom ostajajo tri "gruntovne gete" – srednja Bosna, Goražde in polodprti prostor Krajine. To ni naključje, to je nadaljevanje politike, ki je v vojni potekala s topovi, danes pa poteka skozi odločitve svetov in zakone kantonov.

Bošnjaški svetniki, ki so dvignili roko za to, so zavestno delovali proti interesom države in lastnega naroda. Njihova lakota po položajih in majhnih političnih koristih je tako velika, da ne vidijo, da s tem dajejo državno ozemlje za bodoči tretji entitet ali del banovine Hrvaške. Vojna se je, naj spomnim, vodila za ozemlje, ne za fotelje.

Po drugi strani hrvaški svetniki sploh niso poskušali skriti, da je njihov cilj nadzor nad prostorom. Očitno so ocenili, da je trenutek dozorel in da so dovolj močni, da začnejo uresničevati načrte. In so močni, prav zaradi tistih, ki bi morali biti najtrši branitelji Bosne in Hercegovine, to pa so bošnjaški politični predstavniki.

Da bo ironija še večja, se župan Mario Kordić zaveda, da bi OHR la

hko reagiral, a je bila odločitev vseeno sprejeta.

"Bojim se, da bo tudi taka odločitev, kljub dobremu namenu, izzvala negodovanja. Mi od sprejetja te odločitve opozarjamo, da je škodljiva za mesto zaradi možnosti razvoja. Združenja bodo to verjetno poskušala prikazati kot kriminalno temo in ponovno zvezati roke in noge mestu Mostar. Intenzivno se pogovarjamo z OHR-jem in se obračamo na vse ravni oblasti, ker je škoda, da bi kmetje ostali brez možnosti razvoja," bo dejal Kordić po sprejetju odločitve.

Torej, zavestno se gre proti državi in njenemu ustavnemu redu ter pošilja sporočilo: "Lahko počnemo, kar hočemo."

O takih procesih smo pisali tudi pred kratkim, o primeru Ivan Sedlo, kjer je vlada Kantona Sarajevo po dostopnih podatkih nelegalno dala v koncesijo približno 150.000 kvadratnih metrov državnega zemljišča. Torej, isti vzorec: kar pripada državi, se predaja v zasebne interese.

In zdaj se postavlja vprašanje – ali so Bošnjaki res odstopili od celovite Bosne in Hercegovine? Je polnejši zasebni žep postal pomembnejši od državnega premoženja? Če je odgovor to drugo, potem imamo tragedijo: medtem ko se eni borijo, da teritorialno zaokrožijo svoje entitete in kantone, bošnjaški politiki vztrajno kažejo, da jim je osebni dobiček pomembnejši od države. Tako se izgublja Bosna in Hercegovina – ne s puško, ampak z majhnimi prodajami in izdajanjem lastnega naroda.

Kajti, poglejmo realno, vsaka taka odločitev ostane trajno vpisana v zemljiške knjige, in ko enkrat zemljišče preide v tuje roke, je vrnitev zelo težka.

Bošnjaki so namesto da bi bili zadnja brana ohranitvi državnega ozemlja, postali njegovi največji trgovci. Je mogoče, da tisti, ki prisegajo na "celovito BiH", danes prvi podpisujejo dokumente, s katerimi se ta ista država okrni?

To ni le vprašanje kmetijstva ali nekaj parcel – to je vprašanje državnega preživetja. Če se bo nadaljevalo s tem tempom, bo BiH kmalu obstajala le v ustavi in na papirju, medtem ko bo na terenu razdeljena in razprodana. In največja odgovornost ne bo na Dodiku, Čoviću ali kom drugem – ampak na bošnjaških politikih, ki so zavestno dopustili, da država izginja z njihovimi odločitvami.

In zato je legitimno vprašati, ali so izdali Bosno in Hercegovino? Ali pa je njihova izdaja že tako normalizirana, da je niti ne prepoznamo več?