Napisal: Armin Sijamić
Ameriški predsednik Donald Trump je po številnih zmanjšanjih stroškov znotraj svoje države in pomoči zaveznikom prejšnji teden pokazal, da zna igrati tudi drugače. Cilj je rešiti politiko in ekonomski program argentinskega predsednika Javiera Mileija.
Na poti v Belo hišo je Trump ponavljal, da mu je „Amerika na prvem mestu“ in da država ne more vzdržati obstoječe ravni porabe. Z vrnitvijo v Belo hišo je Trump začel izpolnjevati obljube in je podjetniku Elonu Musku naročil reformo ameriških državnih institucij.
Takšno Trumpovo politiko so mnogi ocenili kot izolacionistično, zato so bile narejene različne paralele s prejšnjimi ameriškimi predsedniki. Po tem, ko je uvedel carine večini držav sveta na uvoz v Združene države, je pokazal, da takšna stališča niso neutemeljena.
Vendar Trump ne vodi le izolacionistično politiko. Ameriška administracija je aktivna po vsem svetu in kaže, da se nekatere osnovne postavke v ameriški politiki niso spremenile z prihodom novega predsednika. Največja sila na svetu je še vedno vpletena v različne dele sveta in Trumpovo koketiranje z izolacionizmom ne more kar tako prinašati korenite spremembe.
Proti jugu in proti levici
To se je pokazalo že pred uvedbo carin prijateljem in sovražnikom. V klasičnem nastopu ameriške geopolitike, po kateri je vse južno od ameriške meje „zadnje dvorišče“ Washingtona, je Trump pritisnil na Panamo, naj se odmakne od Kitajske, in tej majhni državi dal vedeti, da bo morda proti njej uporabil vojaško silo.
Še bolj na jugu je Trump vstopil v konflikt z levico usmerjenim kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ko sta v nekaj urah uvedla in nato umaknila ukrepe proti nasprotni strani. V Kolumbiji, sosednjem Ekvadorju, Trumpova administracija pripravlja teren za vrnitev ameriške vojske, medtem ko se tedne govori o vojaškem napadu na Venezuelo.
Vsi ti primeri iz Latinske Amerike govorijo, kako pomembno bitko bije Washington v svojem „dvorišču“, z namenom zlomiti levičarske vlade in od tam pregnati Kitajsko. Temu se je silno razveselil argentinski predsednik Javier Milei, ki je komaj čakal Trumpovo vrnitev v Belo hišo.
Toda samooklicani libertarec in „anarho-kapitalist“ se je znašel v velikih težavah in potrebuje pomoč. V začetku prejšnjega meseca je Milei izgubil pokrajinske volitve v Buenos Airesu, opozicijska levica pa je zmagala za štirinajst odstotnih točk in z skoraj petdesetodstotno podporo.
Levica, ki jo vodi nekdanja predsednica Cristina Fernández de Kirchner, ki je v hišnem priporu, je vrgla rokavico v obraz Mileiju, ki izvaja nepriljubljene reforme. Mileijeva stranka „Svoboda napreduje“ je osvojila okoli tretjino glasov.
Pomoč prijatelja
Tako so Mileijeve reforme, ki so vključevale ukinjanje celih ministrstev in vladnih agencij, deregulacijo, množične odpuščanja, ukinjanje pomoči revnim ... dobile slabo oceno državljanov, čeprav mu je uspelo zmanjšati visoko inflacijo.
Poraz za Mileija je prišel v najslabšem trenutku, saj 26. oktobra Argentinci volijo nacionalni parlament. Volitve v provinci Buenos Aires, kjer živi okoli štirideset odstotkov prebivalcev Argentine, naj bi bile priprava za osvojitev večine na državni ravni. Levičarji imajo največ poslanskih sedežev v trenutnem sklicu parlamenta, zato so vplivali, da se ohranijo nekatere njihove politike, kar je osujetilo Mileijeve načrte, ki se dve leti bori za ustvarjanje parlamentarne večine.
Če bi izgubil tudi parlamentarne volitve na polovici svojega mandata, oziroma osvojil manj, kot potrebuje, da s koalicijskimi partnerji ustvari večino, bi imel Milei zvezane roke in celoten svoj politični program postavil pod vprašaj. To, da je bil težko poražen v najbogatejšem delu Argentine, kaže, kako slabo bi se Milei lahko odrezal v revnejših delih države, pri ljudeh, ki jim dve leti ukinja različne vrste pomoči. Na primer, v drugi provinci po številu prebivalcev, kjer živi okoli devet odstotkov Argentincev, opozicija drži oblast.
V tem primeru ne gre za kakršen koli politični program še enega v vrsti čudakov na čelu latinskoameriških držav. Trumpovi ljudje hvalijo Mileijev odmik od stališč prejšnje vlade, del ameriške poslovne elite pa je navdušen nad idejo, da se državo vodi kot podjetje, ki ga skrbi le dobiček.
Zdaj, ko je usoda Mileijeve politike na kocki, se je Trump odločil pomagati. Trumpova administracija je pripravljena nameniti dvajset milijard dolarjev za krepitev argentinske nacionalne valute peso. „Vse možnosti so na mizi,“ je pred desetimi dnevi dejal ameriški finančni minister Scott Bessent. Argentino je opisal kot „sistemsko pomembnega ameriškega zaveznika v Latinski Ameriki.“
Namreč, Mileijeva vlada je porabila devizne zaloge z namenom stabilizacije tečaja domače valute. To je povzročilo paniko, zato so mnogi dvigali denar iz Argentine. Trumpova pomoč naj bi prinesla stabilnost argentinski valuti in prepričala vlagatelje, da je argentinsko gospodarstvo na pravi poti.
Drugačen Trump in Milei, ki ne more izbirati
Bessent je prejšnji teden dejal, da bodo ZDA kupovale argentinske obveznice, denominirane v dolarjih, ko bo to potrebno. Za prvo pomoč je predvidenih dvajset milijard dolarjev. Nato bo Washington Buenos Airesu dal kredite, kupoval argentinski državni dolg in pomagal argentinskim gospodarstvenikom. Bessent pravi, da bo to uvod v naložbe ameriških podjetij v Argentini.
Aprila je Washington pozdravil kreditiranje Argentine s strani Mednarodnega denarnega sklada v višini dvajset milijard dolarjev, kredit pri Svetovni banki v vrednosti dvanajst milijard in Medameriške razvojne banke v vrednosti desetih milijard.
Tako je Trump, s reševanjem Mileijeve politike, pokazal, da ne bo vodil izolacionistične politike in Združenih držav ne bo spremenil v zgolj opazovalca sprememb v svetu. Po drugi strani je Milei pogazil svojo politiko, da se država ne sme vmešavati v trg.
S reševanjem svojega „najljubšega predsednika“, kot ga je nekoč imenoval, Trump dejansko rešuje ekonomsko vizijo, ki jo je moral preizkusiti Elon Musk v Oddelku za vladno učinkovitost (DOGE). To, da se je najbogatejši človek na svetu navduševal nad ekonomsko politiko Mileija, kaže, kako pomemben je ta ekonomski in politični eksperiment za trenutno ameriško administracijo.
S to potezo je Washington, menijo nekateri ekonomski strokovnjaki, kupil čas za Mileija, vendar ni rešil problema, saj so temelji argentinskega gospodarstva že zdavnaj ogroženi. Nekateri Mileijevi nasprotniki so Bessentove ukrepe poimenovali spreminjanje enega dolga z drugim.
Ko sta se Trump in Milei srečala na robu Splošne skupščine Združenih narodov prejšnji torek, je ameriški predsednik dejal, da verjame, da Argentina ne potrebuje pomoči, vendar je tam, da zagotovi „vse, kar je potrebno, da Argentina ponovno postane velika.“
Bo Argentina postala „ponovno velika“ in kdaj se bo to zgodilo, je odvisno tudi od oktobrskih volitev, vendar pa to, kar se dogaja z valuto, dolgom in ukrepi vlade, spominja na dogodke s začetka tega stoletja, ko je bila država vržena na kolena. Na prihajajočih volitvah bodo argentinski volivci, ki jim je Milei obljubil trpljenje, preden pridejo boljši dnevi, o vsem tem presodili.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
