Napisal: Armin Sijamić
Konec septembra in začetek oktobra se bo v Ukrajini veliko ljudi spominjalo. Dva težka vojaška poraza prihajata skupaj z negotovostjo ameriških predsedniških volitev 5. novembra. Ruska vojska prodira na vzhodu, ne glede na izgube, ki jih utrpi, in vnaša nervozo v ukrajinske vrste.
Konec prejšnjega meseca je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obiskal Združene države Amerike in tam predstavil svoj „načrt zmage“ predsedniku Josephu Bidnu in podpredsednici Kamali Harris, ki je kandidatka na prihajajočih predsedniških volitvah v tesni tekmi proti republikanskemu kandidatu Donaldu Trumpu. Zelenski je svoj načrt predstavil tudi Trumpu na srečanju v njegovi rezidenci v New Yorku.
Glede na poročila ameriških medijev, nekateri uradniki niso bili navdušeni nad načrtom, saj vztrajanje pri celovitosti Ukrajine pomeni vojaški poraz Rusije, kar pa lahko pride le, če se Rusija vojaško zlomi, in da Kijev za to potrebuje nove količine orožja in močan diplomatski pritisk na Moskvo.
V petek bo Zelenski načrt predstavil zaveznikom na srečanju v Nemčiji, v vojaški bazi Ramstein. Pred številnimi uradniki naj bi Zelenski ponovil zahteve, izrečene v Združenih državah, in še posebej vztrajal pri dovoljenju za uporabo zahodnega orožja globlje na ruskem ozemlju.
Vse dlje od Donecka
Čemu orožje, če ga ni dovoljeno uporabiti? Dovoljenje za uporabo orožja na mednarodno priznanem ozemlju Ukrajine vse manj daje rezultate, saj Rusija strateške sile drži daleč od frontne črte.
Uporaba takšnega orožja bi morda pomagala Kijevu pri obrambi Vuhledarja, ki so ga imenovali „mesto trdnjava“. Rusija je trideset mesecev napadala mesto, ki je bilo pred vojno pomembno logistično vozlišče na Donbasu. Kijevu je bilo od začetka agresije pomembno vozlišče za oskrbo sil na jugu Donbasa. Od tam je Ukrajina lahko ciljala ruske logistične poti med Doneckom in Mariupoljem.
Nahajajoč se na hribovitem terenu in obdan s planjavami, je Vuhledar ukrajinski vojski dajal prednost. Vojska je od tam ustavljala rusko napredovanje zahodno proti Zaporožju ali severno proti Pokrovsku. Z izgubo Vuhledarja, ki se je zgodila zadnji dan septembra ali prvi dan oktobra, bo Rusija imela možnost uporabiti železnico med Donbasom in Mariupoljem, od koder bi lahko po kopnem oskrbovala Krim, ki je s celino povezan s predorom in ki ga je Ukrajina večkrat napadla.
Ukrajinski mediji trdijo, da so Rusi utrpeli velike izgube pri zavzetju Vuhledarja. Razvoj situacije na fronti se zdi, da je bil podoben bitki za Marjinko in Avdijivko, kjer je Ukrajina utrpela enega največjih porazov v tej vojni.
Nekaj osemdeset kilometrov severneje, je ukrajinska vojska zabeležila enako težak poraz, morda celo težji od tistega v Vuhledarju. Po desetih letih vojne na Donbasu Kijev ne nadzoruje Torecka. To mesto, do leta 2016. nosilo ime iz sovjetskega obdobja Dzeržinsk, je bilo pomembna utrdba ukrajinske vojske v spopadu s proruskimi separatisti in nato proti redni ruski vojski.
Ukrajinski uradniki pravijo, da so Rusi vstopili v dele mesta in da boje še vedno potekajo. Ruski mediji pravijo, da ruska vojska nadzoruje mestece. Takšen prikaz stanja na terenu smo imeli že prej, na primer v Marjinki, kjer Kijev sprva ne želi priznati izgube nekega kraja.
Toreck za ruske sile ni tako pomemben kot Vuhledar, a za ukrajinske je morda celo pomembnejši. Poleg tega, da je desetletje kljuboval napadom in bil pomembna točka za izvajanje napadov, se mesto nahaja blizu ceste, ki povezuje Pokrovsk in Kostjantinvko, kar je glavna oskrbovalna pot za ukrajinske sile na vzhodu. Umik Ukrajincev bo Moskva izkoristila za napad na Časiv Jar, kjer potekajo hudi boji, ter na omenjena Pokrovsk in Kostjantinivko, približujoč se z jugovzhoda proti Kramatorsku.
Čakanje na ameriške volitve in dež
Pogled na zemljevid Ukrajine razkriva ruske načrte. Vuhledar in Toreck sta bila kot klina v ruskem trebuhu. Napadi kažejo, da Rusija ni opustila strategije, da utrjena mesta napada s strani, izkoriščajoč dejstvo, da na dolgi frontni črti nobena stran nima toliko vojakov, kolikor bi želela. Nato Rusija želi ukrajinske sile odmakniti od Donecka, z zdajšnjih nekaj deset kilometrov.
Bitka za Vuhledar in Toreck ne bo določila usode te vojne, morda celo ne usode vojne na Donbasu. Toda bitki sta se zgodili v težkem času za Kijev, medtem ko se približujejo ameriške volitve s Harrisovo in Trumpom v mrtvi tekmi. Kijev ni prepričan o izidu, predsednik v Belo hišo pa vstopi šele januarja. Zmaga Kamale Harris bi bila verjetno boljša možnost za Kijev, a na to se nihče ne sme staviti.
Trumpova politika je neznanka in ne bi pomenilo, da bi uresničil nekaj, kar je napovedal, okoli vojne v Ukrajini pa je bil večinoma neopredeljen, razen da želi vojno ustaviti in da bo to storil takoj, ko zmaga, brez podrobnosti, kako to misli izvesti.
Že dolgo časa Bidenova administracija poskuša Kijev pripraviti na dan brez ameriške pomoči v dosedanjem obsegu. Težava bi se lahko presegla, če bi evropski zavezniki prevzeli breme za vojno v Ukrajini. ZDA so glavni financer Kijeva, Evropska unija pa je za vojaško pomoč Ukrajini namenila 43,5 milijarde evrov, je avgusta dejal visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell. Trump bi bil presrečen, če bi se z evropskim denarjem kupovalo ameriško orožje.
Čeprav je 43 milijard evrov ogromen denar, to ni veliko za gospodarskega velikana, kot je EU. Nekateri so izračunali, da je to le 0,3 odstotka BDP-ja za vsako članico Unije. Za toliko denarja se Ukrajina trideset mesecev upira Kremlju in, kot pravijo evropski uradniki, brani evropsko varnost in vrednote. Za primerjavo, Rusija bo v letu 2025. porabila rekordnih 143 milijard dolarjev za vojsko, kar je povečanje za 32 milijard v primerjavi s tem letom.
Ovotjedno srečanje v Nemčiji bo Zelenski poskusil izkoristiti, da prepriča zaveznike, naj nadaljujejo s pomočjo in jih prepriča, da Ukrajina lahko zmaga v vojni, če ne zaradi drugega, potem zaradi izčrpavanja Rusije. Moskva nadzoruje manj kot dvajset odstotkov ukrajinskega ozemlja, potem ko se je vojna začela leta 2014. in po tem, ko je Rusija izvedla agresijo pred tridesetimi meseci. Groba računica, ki na vojaškem področju ne pomeni nujno, govori, da bi Rusiji s tem tempom potrebovala desetletja, da zlomi Kijev, če predhodno ena stran ne doživi finančnega zloma.
Zelenski in njegovi podporniki na Zahodu bodo poskušali prepričati neodločne, da ima Kijev možnost zmagati in da lahko samo veliki porazi Rusije, človeški in materialni, prisilijo Kremlj k koncu vojne. Operacija v Kursku bi lahko služila kot eden od pomembnejših argumentov v teh načrtih.
Koliko bo Kijev in Zahod uspešen v tem, bo pokazalo prihodnje obdobje, začenši z ovotjednim srečanjem do ameriških volitev. Do takrat uradnemu Kijevu koristi tudi malo sreče, oziroma sprememba vremenskih razmer na vzhodu Ukrajine, kar bi upočasnilo ruske sile. V tem delu Evrope se začenjajo dežji, ki namočijo zemljo in tako preprečijo premikanje oklepnih enot izven obstoječih poti. Takrat na večjem delu ukrajinske fronte nastane zatišje in se začnejo priprave na nove bitke.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
