Avtor: Armin Sijamić
Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo je transatlantske odnose pretresla do te mere, da uradni Washington uvaja sankcije nekdanjim uradnikom Evropske unije. To kaže, da so zavezniki na Zahodu vstopili v fazo odnosov, kakršne prej nismo bili priča.
Sredi septembra je ameriški Bloomberg v analizi navedel, da Evrope ni več mogoče upravljati, saj številni voditelji „ne morejo opraviti dela“. Evropa je, kot je navedeno, razpeta med interesi Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, pa tudi manjših evropskih sil, kot sta Španija in Poljska.
Nadalje se navaja, da stanje v Evropi poslabšuje vojna v Ukrajini, vrnitev Trumpa v Belo hišo, medtem ko doma narašča vrzel med tistimi, ki se predstavljajo kot politična desnica ali levica.
Spremembe so prišle
Z ameriškega vidika to pomeni, da s Evropo ni mogoče voditi resne politike, saj obstaja preveč ovir. Trump je imel to težavo že v prvem mandatu. Znano je njegovo srečanje z nemško kanclerko Angelo Merkel, ji je ob srečanju večkrat ponudil, da Washington in Berlin skleneta trgovinski sporazum, ona pa je zavračala z obrazložitvijo, da je Nemčija članica Evropske unije.
V svojem drugem mandatu je Trump zatekel isto stanje. Evropske sile so glede številnih vprašanj na nasprotnih straneh, celo znotraj Evropske unije. Bruselj se je v preteklih letih mučil tudi z sprejemanjem najpreprostejših odločitev, celo zgolj sporočil, ki nikogar ne zavezujejo.
Sodelavci so še pred vrnitvijo Trumpa v Belo hišo že napadli evropske sile. Najbogatejši človek na svetu Elon Musk je bil še posebej oster do britanskega premierja Keira Starmerja, kasneje pa so se kritikam pridružili še ameriški podpredsednik JD Vance. Vojnehuhtnemu Vanceu ni bil všeč evropski odnos do migracij, volitev po celotni celini, odnos do nekaterih strank, ki se uvrščajo v desnico, cenzure v medijih in regulacije delovanja družbenih omrežij.
Ta boj še vedno traja. Washington je ta teden sprejel prepoved vstopa v ZDA za pet državljanov evropskih držav, vključno z nekdanjim uradnikom Evropske unije Thierryem Bretonom, ki je širši ameriški in evropski javnosti postal znan po komentarjih, da bi Bruselj lahko razveljavil volitve v Nemčiji, če bi zmagala Alternativa za Nemčijo (AfD), tako kot v Romuniji.
Poleg Bretona, ki je bil eden ključnih ljudi pri ustvarjanju evropskega akta o digitalnih storitvah – ki je tarča šefov ameriških družbenih omrežij, so bili sankcionirani tudi Imran Ahmed - ustanovitelj Centra za boj proti digitalni sovražnosti ZDA/UK, Clare Melford - ustanoviteljica Globalnega indeksa dezinformacij s sedežem v Združenem kraljestvu, ter Anna-Lena von Hodenberg in Josephine Ballon iz nemške nevladne organizacije HateAid. Po trditvah Washingtona so bili sostorilci pri poskusu uvedbe cenzure ameriškim državljanom in kršitvi njihove pravice do svobode govora. Trumpova administracija jih je povezala z Josephom Bidenom, kot partnerje pri istem poslu.
Ideološke razlike
Na sankcije omenjenim osebam so se odzvali mnogi - vrh Evropske unije, Francije, Združenega kraljestva, Nemčije... V njihovih podobno izraženih odzivih trdijo, da je ta poteza Washingtona udarec na demokracijo in da trdno stojijo na stališču svobode govora.
Na drugi strani je ameriški državni sekretar Marco Rubio dejal, da sankcionirana peterica vodi „prizadevanja za prisiljevanje ameriških platform k kaznovanju stališč, ki jim nasprotujejo“. Omenjeni zakon Evropske unije je po Rubijevih besedah „napad tujih vlad na vse ameriške digitalne vire in sam ameriški narod“. Ameriški državni sekretar je nato opozoril, da bi to lahko bil začetek boja proti evropskim in drugim cenzorjem.
Torej, spor Washingtona in Bruslja je tudi ideološki, čeprav obe strani ne dvomita v red, ki temelji na liberalnem kapitalizmu. Obe strani očitno na različne načine gledata na definicijo svobode govora, še posebej na družbenih omrežjih. Za to razhajanje se skriva odnos do politike, (ilegalnih) migracij, LGBT+ oseb, medijev in človekovih pravic na splošno.
Ta delitev določa Trumpov odnos do nekaterih evropskih držav. V klubu njegovih desničarjev se nahajajo nekateri „slabi fantje“ evropske politike, vključno z omenjeno AfD, strankami desnice v Franciji, Italiji, Združenem kraljestvu, Španiji, Poljski ali na Madžarskem. Gre predvsem za opozicijske stranke, ki imajo možnost priti na oblast sredi številnih kriz znotraj evropskih držav. Vsi računajo, da lahko Trump usmerja politične tokove v Evropi, kot je to nedavno storil v Argentini.
Omenjene sankcije kažejo, kako se poglablja vrzel med Trumpom in evropskimi silami. Trumpova namera, da brani ameriške državljane pred cenzuro, bi se lahko testirala tudi v Združenih državah. Na primer, njegovi privrženci mu tudi očitajo, da njegova administracija mesece preprečuje objavo vseh informacij, ki jih država ima v primeru zloglasnega Jeffreyja Epsteina.
Evropska izbira
V procesih, ki se nanašajo na družbena omrežja, umetno inteligenco in medije, so evropske države palčki v primerjavi z Washingtonom, čeprav se Evropska unija poskuša uveljaviti kot dejavnik s pisanjem zakonov, ki jih številna ameriška podjetja vidijo kot grožnjo svojemu razvoju.
Vendar bi to lahko bilo le eno od področij obračuna Trumpa in evropskih voditeljev, ali uvod v veliko resnejši konflikt, ki bi zajel več področij. Ni dvoma, da bo Trump ponovno podprl nekega kandidata na prihajajočih volitvah in morda tako povzročil rušenje kakšne evropske vlade.
Tisti, ki „preživijo“ Trumpa, bi lahko nato začeli razmišljati o drugačnem odnosu do Bele hiše, dokler v njej sedijo privrženci aktualne ameriške politike. V tem kontekstu so še posebej pomembni Vance in Rubio, ki bi lahko bili vodje naslednje ameriške administracije, in po besedah samega Trumpa, ki nima pravice biti ponovno predsedniški kandidat.
Tako bi se lahko zgodilo, da bodo Evropejci na prvih naslednjih volitvah izbirali kakovost odnosa do Washingtona. Treba se je spomniti, da je Trump v svojem drugem mandatu svoj prvi velik zunanjepolitični poraz doživel na letošnjih nemških volitvah.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
