Ali bosta Netanyahu in voditelji Hamasa odgovarjala za dejanja, ki jim očitajo?

Napisal: Armin Sijamić

Začetek tega tedna je Mednarodno kazensko sodišče (MKS) šokiralo javnost. Glavni tožilec Karim Khan želi, da se soji izraelskemu premierju Benjaminu Netanyahuu, obrambnemu ministru Yoavu Gallantu, voditeljem Hamasa Yahyi Sinwarju, Mohammedu Diabu Ibrahimu Al-Masriju in Ismailu Haniyehu. Tako se je odprla zgodba o prihodnosti mednarodnih sodišč.

Napad Hamasa na Izrael 7. oktobra je bil začetek nove dinamike odnosov na Bližnjem vzhodu. Kam ta dinamika vodi, za zdaj ni jasno, del odgovora na to vprašanje pa bo tudi primer vojnih zločinov, ki jih glavni tožilec očita voditeljem Hamasa, izraelskemu premierju in obrambnemu ministru.

Britanec Khan voditelje Hamasa obtožuje, da so sile pod njihovim poveljstvom med napadom na jug Izraela zagrešile velik broj zločinov, vključno z zločini proti človeštvu, iztrebljenjem, umori, jemanjem talcev, posilstvi in spolnim nasiljem, mučenjem in drugimi zločini.

Khan obtožuje Netanyahua in Gallanta, da sta izraelska sila v Gazi, začenši z 8. oktobrom, zagrešila več zločinov, vključno z zločini proti človeštvu, iztrebljenjem, izstradanjem civilistov kot načinom vojskovanja, razseljevanjem, usmerjanjem napadov na civiliste, odvzemom življenja in drugimi dejanji.

Khan je od sodišča zahteval izdajo nalogov za aretacijo omenjenih, kljub nasprotovanju Izraela in Združenih držav Amerike, še posebej dela republikancev, ki grozijo, da bo Washington ukrepal proti MKS in njegovim uslužbencem, če bo izraelsko vodstvo obtoženo.

Pravica za vse ali dvojna merila?

Khan ni odstopil in svojo odločitev je zagovarjal na več mestih, sklicujoč se na mednarodno pravo, ki naj bi po njegovih besedah veljalo za vsakogar enako in da nihče ni nad zakonom. Prav vprašanje, ali mednarodni zakoni ščitijo vse ljudi, je eno od vprašanj, ki jih je Khan odprl s zahtevo za naloge za aretacijo, drugo vprašanje pa je, komu in pod kakšnimi pogoji lahko MKS sodi.

Ko je MKS lani vložilo obtožnico proti predsedniku Rusije Vladimirju Putinu zaradi zločinov v Ukrajini, so zahodne vlade slavile mednarodno pravo. Ameriški predsednik Joseph Biden je vladi odredil, da MKS posreduje informacije, ki jih imajo o zločinih v Ukrajini.

Manj kot leto dni kasneje ima Biden drugačen odnos. Konec aprila je Bela hiša sporočila, da „MKS nima pristojnosti v tej situaciji“, ko je govorila o možnosti vložitve obtožnice za zločine v Gazi. Na začetku tedna je Biden nadaljeval v istem tonu, namero aretacije Netanyahua in Gallanta je označil za „neslišno“. Biden je izjavil, da „se to, kar se dogaja v Gazi, ni genocid“, državni sekretar Antony Blinken pa je dejal, da „v bistvu zavračajo“ Khanov ukaz.

Niti voditelji Hamasa niso navdušeni nad Khanovim potezom. Poleg tega, da so zavrnili krivdo svojega vodstva za zločine na jugu Izraela, so MKS vprašali, zakaj zamuja z obtožnicami proti izraelskim voditeljem in zakaj seznam tistih, ki jih obtožuje, ni daljši. MKS so dejali, da „izenačuje žrtev z rablom“.

Najostrejši kritik Khanove odločitve je bil Netanyahu, ki je izjavil tisto, kar se je lahko tudi pričakovalo. Dejal je, da je z gnusom zavrnil, da je bil „demokratični Izrael“ primerjan z „množičnimi morilci“, s čimer je ciljal na Hamas. To primerjanje je „izkrivljanje resničnosti“, je dejal Netanyahu in obtožil Khana, da je „brezsramno prilil bencina na ogenj antisemitizma, ki divja po svetu“.

Kako deluje MKS in ali lahko aretira obtožene?

Kmalu po zahtevi za Putinovo aretacijo je bila ta tudi izdana. Od tega trenutka lahko Putin aretiran v kateri koli državi, ki je članica MKS, teh je 124. Nekatere države niso članice, kot so Združene države, Izrael ali Rusija in Kitajska. Tako je Putin iz strahu pred aretacijo izpustil vrh BRICS v Južni Afriki in Indiji, nedavno pa je obiskal Kitajsko.

MKS pravi, da ima pristojnost nad Gazo, vzhodnim Jeruzalemom in Zahodnim bregom, potem ko je palestinsko vodstvo formalno pristalo na temeljna načela sodišča leta 2015. Ta poteza palestinskih oblasti je bila narejena prav z namenom zaščite civilistov pred izraelskimi akcijami na ozemljih, kjer živijo Palestinci, in že takrat sta bila Izrael in njegovi zavezniki proti takšni odločitvi.

Vendar pa so v tem trenutku Netanyahu, Gallant in voditelji Hamasa eno stopnjo pod Putinom v primerih pred MKS. Namreč, Khan je zahteval nalog za aretacijo in o tem bo razpravljalo predhodno sodišče, ki ga sestavljajo predsedujoča sodnica Iulia Motoc iz Romunije, mehiška sodnica Maria del Socorro Flores Liera in sodnica Reine Alapini-Gansou iz Benina.

Sodišče nima roka, do kdaj bo odločilo, ali bo izdalo nalog za aretacijo, v prejšnjih primerih pa je bila odločitev sprejeta v razponu od enega do nekaj mesecev. Če se sodniki strinjajo, da obstajajo „razumni razlogi“ za verovanje, da so bili storjeni vojni zločini ali zločini proti človeštvu, izda nalog za aretacijo, v katerem mora biti navedeno ime osebe, kazniva dejanja, za katera se zahteva aretacija, in navedbe, za katere se trdi, da dokazujejo ta kazniva dejanja. Sodišče lahko spremeni nalog za aretacijo ali odobri le del tistega, kar tožilec zahteva. Obtožbe se lahko kasneje spremenijo in posodobijo.

Politika in pravo

Južna Afrika je konec decembra lani pred Mednarodnim sodiščem pravice (MSP) odprla primer proti Izraelu pod obtožbo genocida v Gazi, kar je velik udarec za Tel Aviv in njegove zaveznike. Washington je takrat sporočil, da primer oddaljuje Izrael in Hamas od premirja in doseganja miru v tem delu sveta. Khanov potez pred MKS je Južna Afrika pozdravila.

Washington je šokiral francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je včeraj dejal, da podpira delo MKS, norveški zunanji minister Barth Eide pa je nedvoumno dejal, da bo njegova država aretirala vse obtožene, če bo sodišče izdalo nalog za aretacijo in če pridejo na njeno ozemlje, dodal pa je, da je to obveznost Osla po mednarodnem pravu.

V naslednjih dneh bo seznam tistih, ki se bodo izrekli o tem primeru, verjetno daljši, medtem ko se pričakuje odločitev treh omenjenih sodnic, ki bodo verjetno pod velikim pritiskom. Pričakovano, pri tem bo imela največjo vlogo Združene države in Izrael, ki želijo preprečiti procesuiranje izraelskih uradnikov, oziroma ameriških in drugih uradnikov v nekaterih drugih primerih.

Skupina republikanskih senatorjev, ki jo vodi Tom Cotton, je v pismu 24. aprila opozorila MKS, naj ne vloži obtožnice, in grozila uslužbencem sodišča in njihovim družinam. V pismu so obsodili MKS, ker ni izdalo nalogov za aretacijo iranskega ajatolaha Alija Khameneija, sirskega predsednika Bašarja al Asada, voditelja Hamasa Ismaila Haniya ali kitajskega voditelja Xi Jinpinga.

„Ciljajte Izrael in mi bomo ciljali vas. Če nadaljujete z ukrepi, navedenimi v poročilu, bomo ukrepali, da prekinemo vso ameriško podporo MKS, sankcioniramo vaše uslužbence in sodelavce ter vam in vašim družinam prepovemo vstop v Združene države“, so napisali. Poleg Cottona so podpisniki tudi vodja republikancev v Senatu Mitch McConnell, nato Ted Cruz, Mark Rubio, Kevin Cramer, Tim Scott in drugi.

Takšno obnašanje republikancev še posebej skrbi demokrate, ker prihaja v volilnem letu. Biden, ki v anketah zaostaja za Donaldom Trumpom, mora zato včasih biti celo bolj skrajen od opozicije, njegovo obnašanje pa bi lahko bilo ključno, če pride do vložitve obtožnice.

Namreč, če kakšna država ne aretira tistih, ki jih MKS zahteva, primer gre pred skupščino članic sodišča, nato pa oni primer pošljejo Varnostnemu svetu Združenih narodov, da odloči o ukrepih proti državi, ki se je oglušila na zahtevo sodišča. Tam bi po kdo ve kolikokrat Washington lahko ščitil Izrael, oziroma države, ki so zavrnile sodišče. Prav tako bi Palestina in Izrael lahko zahtevala odlog procesiranja obtoženih, če se zavežeta, da jim bosta sodila na domačih sodiščih pod enakimi obtožbami.

Toda za Bidna je največja skrb na politični ravni, če bo izdan nalog za aretacijo Netanyahua in Gallanta. Poleg tega, da gre za tesne zaveznike in da se lahko celotna politika Tel Aviva postavi pod vprašaj na mednarodni politični areni, bi nalog za aretacijo dodatno lahko spodkopal ameriško avtoriteto in vpliv, ki ga je Netnayahu resno zamajal od 7. oktobra.

Netanyahuova politika v Gazi in do Palestincev na splošno je postala breme za Zahod in to se je lahko videlo v prvih tednih vojne. Vojna v Gazi ni ustrezala Zahodu, medtem ko poteka vojna v Ukrajini in v času, ko ZDA poskušajo obvladati Kitajsko. V trenutku, ko je postalo jasno, da Biden ne more ustaviti Netanyahua, se je sprožil plaz dogodkov, ki jih nihče več ne more nadzorovati in usmerjati. Khanova obtožnica je del tega, mednarodna sodišča pa bi lahko dobila novo vlogo ali izgubila obstoječo.