Napisal: Armin Sijamić
Iranski jedrski program je ponovno na seznamu prioritet ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tokrat ameriška administracija po grožnjah s sankcijami grozi tudi z vojaškim napadom, če Iran ne bo sprejel zahtev Washingtona in Izraela.
Obama administracija je leta 2015 dosegla sporazum o iranskem jedrskem programu. Teheran je omejil svoje dejavnosti na tem področju in v zameno dobil ublažitev sankcij. Kitajska, Rusija, Nemčija, Združeno kraljestvo in Francija so prav tako podpisnice sporazuma.
Dve leti kasneje Trump ZDA umakne iz sporazuma in Iranu uvede sankcije. To je bila velika zmaga izraelskega premierja Benjamina Netanyahua, ki je bil proti sporazumu z Iranom.
Od leta 2015 se je Bližnji vzhod spremenil, vendar nekateri načrti ostajajo na mizi. Eden od njih je tudi rušenje oblasti v Teheranu. Iran je ostal edina država s seznama držav iz znane izjave ameriškega generala Wesleya Clarka, ki naj bi mu v Pentagonu po 11. septembru 2001 dejali, da bodo ZDA po Afganistanu v petih letih strmoglavile »sedem držav«. Na tem seznamu so bili poleg Afganistana še Irak, Sirija, Libija, Libanon, Sudan, Somalija in Iran.
Trump drugič
Z padcem Basharja al-Assada, ki ga je v Damasku zamenjal nekdanji pripadnik ISIL-a in Al-Qaide Ahmed al-Sharaa, ki je hitro postal partner Washingtona in Evropske unije, je edina država s famoznega Clarkovega seznama, ki je ostala, Iran. Vse druge države s seznama so v tem stoletju doživele vojne in njihove vlade so bile, ponekod večkrat, zamenjane.
Izraelski lobi je Trumpu pomagal, da se vrne v Belo hišo. Trumpova imenovanja to dodatno dokazujejo. Netanyahu, potem ko je pritiskal na Trumpa, naj ZDA umakne iz sporazuma o iranskem jedrskem programu, zdaj pritiska na Trumpa za vojaško akcijo proti Teheranu.
Toda Iran je močnejši od vseh držav s omenjenega seznama, čeprav znatno oslabljen po Assadovem padcu in izgubah Hezbolaha v Libanonu v vojni proti Izraelu. Netanyahu te priložnosti ne želi zamuditi, zato se Trump ponovno ukvarja z Iranom, čeprav je ameriški interes, da se nujno posveti Kitajski.
Od prihoda na oblast je Trump v svojem slogu pošiljal sporočila Iranu. To so počeli tudi drugi ameriški uradniki. Nekateri izrazi, ki so se omenjali, so »pekel«, »udari«, »sankcije«, »maksimalni pritisk« in vse to, če Iran ne bo privolil v zahteve Washingtona. Zahteva Washingtona je bila desetletja, da Iran ne naredi jedrskega orožja, medtem ko Teheran trdi, da to ni njegov cilj.
Pred desetimi dnevi je Trump presenetil javnost. Napovedal je, da se začnejo pogajanja z Iranom med Netanyahujevim obiskom v Beli hiši. Svet je hitro izvedel, da bo gostitelj posrednih pogajanj med državama Oman, nekaj pred Trumpovo napovedjo pa je javnost izvedela, da je ameriški predsednik pisal iranskemu ajatoli Aliju Hameneiju in zahteval pogovore.
Pogajanja v Omanu
Od prvega Trumpovega mandata Iran ni miroval. Poleg tega, da je v določenem obdobju prepovedal mednarodne inšpekcije svojih postrojenj, se je lotil obogatenja urana. Mnogi strokovnjaki trdijo, da je Iran na pragu izdelave jedrskega orožja, če se tako odloči.
Iran že leta trdi, da je njegov jedrski program za civilno uporabo. Kljub temu nekateri menijo, da bi se moral ta koncept opustiti. Nekateri iranski politiki so pozvali ajatolo Hameneija, naj izda فتوا (fetvo), ki zahteva pridobitev jedrskega orožja. Ena najpomembnejših političnih osebnosti v Iranu že desetletja je Ali Larijani, zdaj pa je Hameneijev svetovalec. Konec prejšnjega meseca je dejal, da bo Teheran razvil jedrsko orožje, če bodo Združene države ali Izrael napadli iranska jedrska postrojenja.
Prav napadi na iranska jedrska postrojenja so tema, kot grožnja, ki visi v zraku, medtem ko ameriška vojska tedne kopiči sile na Bližnjem vzhodu. Po prvem srečanju v Omanu, ki sta se ga udeležila ameriški odposlanec Steve Witkoff in vodja iranske diplomacije Abbas Araghchi, je Teheran objavil, da bo 19. aprila v isti državi potekal drugi krog pogovorov, le sedem dni po prvem. Araghchi pravi, da bo na tem srečanju dogovorjen »splošni okvir prihodnjega sporazuma«.
O pogajanjih je javnost izvedela z različnih strani. Nekateri mediji so poročali, sklicujoč se na svoje vire, da so pogajanja v Maskatu potekala v dobri atmosferi. Nato, da je Iran zahteval ponovno podpis sporazuma, ki ga je Trump zapustil leta 2017, in predlagal denuklearizacijo Bližnjega vzhoda, vključno z Izraelom.
Pogajanja v Omanu so mnoge presenetila, še posebej, ker je pred kratkim Hamenei dejal, da ni mogoče govoriti z Washingtonom, ker se ne držijo dogovorjenega. Kljub temu je do pogajanj prišlo. Iranski predlogi, če so omenjeni medijski navedki resnični, rušijo celoten ameriški in izraelski koncept politike do Teherana. Namreč, eden od argumentov Washingtona je, da bo Iran sprožil jedrsko oboroževalno tekmo na Bližnjem vzhodu, potem ko so pred tem trdili, da Iran želi takšno orožje. Če bi bili ti iranski zahtevki sprejeti, bi ti dve trditvi bili popolnoma diskreditirani.
Trumpovi načrti in razmerje moči
Da je vojna pred vrati, verjamejo tudi v Parizu. Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je v začetku meseca dejal, da »v primeru neuspeha (pogajanj) vojaška konfrontacija izgleda skoraj neizbežna« in dodal, da je stališče Pariza, da »Iran nikoli ne sme priti v posest jedrskega orožja«.
Ameriški minister za obrambo Pete Hegseth je pred dnevi to potrdil. »Če tega ne uspemo rešiti za pogajalsko mizo, obstajajo druge možnosti, da zagotovimo, da Iran nikoli ne pride do jedrske bombe,« je dejal. »Z našimi dejanji proti Hutijem in v regiji smo pokazali sposobnost, da gremo daleč, globoko in zelo močno (...). Ne želimo priti do te točke, vendar bomo to storili, če bo potrebno, da preprečimo Iranu razvoj jedrske bombe.«
Maja 2023, nekaj mesecev pred napadom Hamasa na jug Izraela 7. oktobra, je načelnik izraelske vojske Herzi Halevi govoril o iranskih jedrskih postrojenjih. »Iran je napredoval pri obogatenju urana dlje kot kdajkoli prej ... Na obzorju so negativni razvojni dogodki, ki bi lahko vodili do (vojaške) akcije,« je dejal, ne da bi natančno določil, kdo, kdaj in kako bi ukrepal proti Iranu. »Imamo sposobnosti, drugi pa prav tako imajo sposobnosti,« je dodal Halevi.
Včeraj je Trump govoril o pogajanjih v Omanu in zaključil, da Iran zavlačuje, čeprav je od srečanja minilo le nekaj dni. »Mislim, da nas samo zavlačujejo,« je dejal Trump. »Iran se mora odpovedati ideji jedrskega orožja. Ne morejo imeti jedrskega orožja,« je dejal in dodal, da ameriške možnosti »vključujejo« tudi vojaški udar na iranske jedrske objekte.
Niti iranska stran ne verjame nasprotni strani. Včeraj je ajatola Hamenei dejal, da so pogajanja v Omanu »dobro izvedla svoje začetne korake«, vendar je Iran »zelo skeptičen« do druge strani. »Nismo ne pretirano optimistični ne pretirano pesimistični glede teh pogovorov,« je dodal.
Včerajšnje izjave Trumpa in Hameneija so potrditev slabih odnosov med Washingtonom in Teheranom, pa tudi pokazatelj, da ne gre za zaupanje. Gre preprosto za možnost uporabe sile in izračun dobičkov in izgub, če bi bil sprožen vojna. Washington pozna iranske sposobnosti, tako kot Teheran pozna sposobnosti Združenih držav Amerike, Izraela in njunih zaveznikov v regiji.
Trump se zdaj odloča, ali je pripravljen plačati ceno napada na Iran, potem ko tega ni storil v svojem prvem mandatu, ali pa bo privolil v podoben dogovor, kot ga je dosegel Obama, in tako priznal, da je naredil napako, ko je zapustil sporazum. Zahteve, da se Iran odpove raketnemu programu in se obnaša, kot si želi Netanyahu, so prav tako na mizi in težko je verjeti, da jih bo Teheran sprejel. Z drugimi besedami, Trump odloča, medtem ko Američani od njega pričakujejo, da ne bo sprožal vojn, kot je obljubljal vsa leta svojega političnega udejstvovanja, ali bo še enkrat izpolnil Netanyahujeve želje.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
