Cene nafte močno narasle po napadih ZDA in Izraela na Iran

(Patria) - Cene nafte so v prvih urah trgovanja močno narasle, potem ko sta Združene države Amerike in Izrael med vikendom izvedli napade na Iran.

Ameriška surova nafta se je podražila za približno osem dolarjev za sod, ali približno 12 odstotkov, in je v nedeljo zvečer ob odprtju terminskega trgovanja dosegla ceno okoli 75 dolarjev za sod.

Brent nafta, mednarodna referenčna cena, je poskočila za več kot 12 odstotkov in dosegla okoli 82 dolarjev za sod. V petek je Brent zaključil trgovanje pri nekaj več kot 73 dolarjih.

Hkrati so terminski sporazumi za delnice zabeležili oster padec. Fjučersi za indekse S&P 500, Nasdaq in Dow Jones so bili v minusu več kot en odstotek. Na drugi strani so terminski sporazumi za delnice energetskih podjetij, kot sta Exxon in Chevron, narasli za približno dva odstotka.

Rast cen že pred spopadom

Rast cen nafte je bila opazna že pred izbruhom spopada. Pred začetkom azijskega trgovanja v ponedeljek je Brent v zadnjem mesecu že okrepil za približno osem odstotkov zaradi strahov pred morebitnimi motnjami v oskrbi.

Iran, deloma zaradi zahodnih sankcij, ni med največjimi svetovnimi proizvajalkami nafte, vendar ima ključno vlogo pri varnosti dobav skozi Hormuško ožino. Skozi to ozko plovno pot ob iranski obali potuje približno petina svetovnih dobav nafte, zato vsaka grožnja s projektili ali droni predstavlja resno tveganje za globalni trg.

Po ocenah analitikov bi rast cen lahko bila še višja, če skupina proizvajalk nafte, vključno s Savdsko Arabijo, ne bi napovedala povečanja proizvodnje z namenom ohranjanja stabilne oskrbe in blaženja rasti stroškov.

Vpliv na obrestne mere in inflacijo

Daljše zadrževanje visokih veleprodajnih cen nafte bi pomenilo dražje gorivo, pa tudi prelivanje višjih stroškov energije skozi celotne dobavne verige. Med dnevom bo jasneje, ali bo rast cen nafte vplivala na pričakovanja finančnih trgov glede morebitnega znižanja obrestnih mer Banke Anglije kasneje ta mesec.

Če ne bodo imeli ustvarjalci monetarne politike jasne ocene trajanja spopada in motenj na Bližnjem vzhodu, bi tveganje novega energetskega vala inflacije lahko prevagalo proti znižanju obrestnih mer, in to v trenutku, ko je tudi sam odbor za monetarno politiko glede tega vprašanja razdeljen.

Kljub temu analitiki za zdaj ne pričakujejo ponovitve energetske šok, kot je sledil po ruski invaziji na Ukrajino, vendar opozarjajo, da bi nov spopad lahko dodatno pospešil rast cen v obdobju, ko se je pričakovalo njihovo postopno umirjanje.