Piše: Armin Sijamić
Še od napada na kosovsko policijo pred desetimi dnevi poteka operacija „nadzora škode“, ki poskuša dokazati, da uradni Beograd ni kriv in da je treba teroristični napad čim prej pozabiti in se pretvarjati, kot da se ni nič zgodilo, vse v interesu „regionalne stabilnosti.“
Od napada na kosovsko policijo v vasi Banjska smo priča poskusom, da se Aleksandra Vučića, predsednika Srbije in „vseh Srbov“, kot so mu klicale privrženke, oprosti vsakršne odgovornosti.
Da gre za potegavščino, napačen in nepošten pristop do državljanov Srbije, Kosova in regije, govori tudi dejstvo, da javnost še nima natančnih informacij o tem, kaj se je dejansko zgodilo v Banjski, kdo so ljudje, ki so se spopadli s policijo in kako so končali v srbskih bolnišnicah in v medijih, pošiljali pisma (Milan Radoičić) preko odvetnika, ki si ga kosovski Albanci zapomnijo kot del pravosodnega sistema, ki je v času režima Slobodana Miloševića izvajal represijo.
Reševanje „zahodnjaškega“ Vučića
Spin mojstri iz Beograda, od katerih se je del pred dogodki v Banjski predstavljal kot zahodnjaški, so napad začeli pripisovati „odpadniškim“ kosovskim Srbom, ki jih vodi Radoičić, drugi del pa Rusiji, ki „ima interes“ destabilizirati Balkan in odvrniti pozornost Zahoda z Ukrajine.
Da bi bilo še težje razumljivo za državljane Srbije, so se na istih medijih pojavili tudi tisti, ki trdijo, da za napadom stojijo Združeno kraljestvo, Nemčija in Združene države Amerike, celo Albin Kurti, ki je napad insceniral, da bi obtožil Vučića.
Zanimivo je, da ni nikogar, ki bi pozival k odstopu odgovornih, čeprav so štirje ljudje izgubili življenje.
Tako želijo rešiti uradni Beograd, torej zaščititi politiko, ki od devetdesetih let prejšnjega stoletja predano dela na uničenju sosednjih držav in narodov. Želijo prepričati državljane, da bodo „reformirani“ Vučić in Ivica Dačić državo priključili Evropski uniji in Srbijo odmaknili od Rusije.
Zabloda, da se bo Srbija odmaknila od Rusije, je živa pri delu držav Zahoda in povzroča ogromno škodo sosednjim državam.
Forsiiranje zgodbe, da Kremelj upravlja procese v Srbiji, torej da organizira skupine, ki napadajo sosednje države brez znanja uradnega Beograda, to tudi dokazuje. Prav ta narativ je v Srbiji zadnje dni zelo prisoten, kot tudi sporočilo Zahodu, da Vučića ne obsojajo, čeprav so pod njegovo vladavino srbski mediji postali bolj prokremeljski kot kdaj koli prej. Ali bo Zahod pogolnil trnek, bo pokazal čas, logično pa bi bilo sklepati, da takšen Vučić s seboj prinaša ruski vpliv, čeprav se formalno približa Zahodu.
Na drugi strani, če je res, da Rusija organizira zasebne vojske v Srbiji, da napadejo Kosovo, kaj je potem zagotovilo, da kakšna druga oborožena skupina ne bo napadla Bosne in Hercegovine, Črne Gore, Hrvaške ali Srbije? Koliko takšnih „zasebnih“ vojsk je v Srbiji, če ima Radoičić eno, ki deluje neodvisno od uradnega Beograda? Koliko takšnih oboroženih skupin je v regiji?
In tako, še preden se je preiskava začela, so mediji preplavljeni z zgodbo, da Vučić ni vedel za napad, torej da njegov tesni sodelavec Radoičić deluje sam. Kosovska policija trdi, da najdeno orožje po napadu v Banjski stane pet milijonov evrov in da je proizvedeno v Srbiji. Je mogoče, da je Vučićev tesni sodelavec nabavil toliko orožja, da tega Vučić in njegovi sodelavci ne vedo?
Vsak, kdor je vsaj površno spremljal medije iz Srbije, je v zadnjih letih lahko videl, da se v Srbiji organizirajo vojaški tabori, na nekaterih pa sodelujejo tudi otroci. Poleg tega so vojaški zločinci predavatelji na vojaških akademijah in „junaki“, ki jih slavijo v medijih in na ulicah. Zadnje dni je situacija še slabša, oblasti in mediji spodbujajo nadaljnje spopade, lažno obtožujejo vse razen pravih krivcev.
Vse to je bilo dovolj tudi tistim, ki britansko poslanko Alicio Kearns obtožujejo, da si izmišljuje, da se v Srbski pravoslavni cerkvi kopiči orožje, da bi opazili, da Vučićeva oblast izvaja militarizacijo družbe z prepričanjem, da so Srbi žrtve vojn iz devetdesetih let, ki bodo imele svoj nadaljevanje.
Ta brutalna kampanja proti lastnemu prebivalstvu mora obroditi sadove, kar je tudi cilj. Išče se homogenizacija in širjenje antizahodnega narativa. Vse grde besede, ki so bile v zadnjih dneh namenjene Albancem in Kurtiju, bi v dostojnih državah pomenile konec kakršnih koli nadaljnjih pogovorov.
Regionalni vidik in Vučićeva sporočila Zahodu
Ni trajalo dolgo, da so napad iz Banjske začeli povezovati z Bosno in Hercegovino. Spin mojstri iz Beograda opozarjajo, da se lahko kriza iz Banjske prenese tudi v našo državo. Nam iz Beograda sporočajo, da se Bošnjaki in Hrvati pripravljajo napasti Srbe zaradi Albina Kurtija?
Ta perfidna grožnja je dokaz, da je bil beograjski režim seznanjen z napadom v Banjski, s tezami o prepletanju spopadov s Kosova pa želi poslati sporočilo Zahodu, naj jih ne kaznuje, ker bi lahko „zažgali“ sosednjo državo. V takšnih postavitvah bi „Kurti teror“ lahko zamenjal „teror“ sodišč, OHR-ja ali Zahoda, ker onemogočajo normalno življenje Srbov v BiH.
V Srbiji se je ustvarila klima kot v letih, ko se je na oblast vzpenjal Milošević, ko je propaganda govorila, da kosovski Srbi ne morejo živeti od albanskega terorja, Zagreb in Sarajevo pa delata na uničenju Srbov. Ker javnost v Srbiji ni bila soočena s hudodelstvi srbskega režima med devetdesetimi leti, je takšen narativ lahko ponovno uspešno podtaknjen.
Toda tisti, ki ne bi smeli nasedati tem potegavščinam, so na Zahodu, saj nadzorujejo politične, ekonomske, finančne in skoraj vse druge procese v državah nekdanje Jugoslavije. Njihov odnos do dejstva, da oborožene skupine ubijajo policiste, nam bo povedal, kaj si dejansko mislijo o tej regiji in narodih, ki tam živijo. Kakšna je to točka, ki diskvalificira balkanske voditelje v očeh Zahoda, je eno najpomembnejših vprašanj po Banjski.
Državljani, ki so navajeni, da je sprejemljivo slaviti vojne zločince in da sta kriminal in korupcija normalna pojava, bi zdaj morali sprejeti, da je normalno ubiti policista in dobiti zaščito države? Če lahko oboroženi ljudje napadejo kosovsko policijo, kaj jih preprečuje, da v Beogradu napadejo kogar koli želijo? Kakšno sporočilo Zahod pošilja regiji, ki je na „evropski poti“?
Napad na Kosovu odpira vprašanje, ali bo Zahod spet naredil napako kot v primeru Rusije. Angela Merkel je Vladimirju Putinu oprostila napad na Gruzijo, odcepitev Abhazije in Južne Osetije, Donbas in aneksijo Krima, vendar se ni ustavil in je jurišal na Kijev. To izkustvo govori, da je umik pred napadalcem pravzaprav povabilo, da napade ponovno. Se bo Zahod tokrat umaknil pred bistveno šibkejšo državo, ki jo poskuša privabiti na svojo stran in odmakniti od Rusije?
Med čakanjem na odgovore se spomnimo primera, ki povezuje Beograd in vojno v Ukrajini. Vučić je več dni zavračal obsoditi ruski napad kot agresijo, medtem ko je svoje obračanje o tem odlagal, verjetno čakajoč izid ruskega napada na Kijev. Po tem je odlašal s formiranjem vlade, čeprav za to ni imel potrebe, saj je imel prepričljivo večino. Zahod je takšen manever prešutno sprejel.
Glede na njegove zadnje izjave se Vučić pripravlja na predčasne volitve decembra, kar neizogibno spominja na omenjeni primer in zavračanje jasnih in natančnih odgovorov.
Ostaja vprašanje, ali bo Zahod še enkrat spregledal „verujoč“, da Vučić ohranja „regionalno stabilnost“.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
