Napisal: Armin Sijamić
Danes ob treh zjutraj po srednjeevropskem času sta se na prvo debato v predsedniški tekmi v Združenih državah Amerike soočila aktualni predsednik Joseph Biden in bivši predsednik Donald Trump. Dolgo pričakovana debata dveh rivalov je orisala trenutno ameriško politično pokrajino, pa tudi osebnosti obeh kandidatov, ki se potegujeta za predsedniško pozicijo v največji svetovni sili.
Od trenutka, ko je postalo jasno, da Nikki Haley ne bo mogla ustaviti Donalda Trumpa v tekmi za republikansko nominacijo, se je javnost v Združenih državah pogovarjala o debati med bivšim in aktualnim predsednikom.
Že takrat je javnost zahtevala debate, čeprav Bidnu ni bilo v interesu, da se pojavi na televizijskem dvoboju s človekom, ki je sredi številnih škandalov in obtožb. Biden je nekoč dejal, da bi si tudi on na Trumpovem mestu želel debato, ker „nima kaj početi“, dodal pa je, da je pripravljen soočiti se z bivšim predsednikom, če popravi svoje obnašanje.
Pravila za to devetdesetminutno debato na CNN-u, na katero sta pristala oba volilna štaba, so dokaz, da se je o obnašanju druge strani veliko skrbelo. Debata je potekala brez občinstva, kandidatu, ki ni imel besede, pa je bil mikrofon izklopljen, da bi lahko govorila nasprotna stran. Nato, ker del javnosti dvomi v psihično stanje obeh kandidatov zaradi njunih poznih let, kandidatoma ni bilo dovoljeno prinesti nobenih zapiskov ali rekvizitov, le papir in svinčnik.
Dva veterana
Čeprav so predsedniške volitve čez pet mesecev, je debata potekala, kar ni bil primer v zadnjih volilnih ciklusih. Tako zgodnja debata je nekako priznanje obeh volilnih štabov, da sta kandidata zelo nepriljubljena, oziroma da želita debate spremeniti v nekakšen referendum proti eni politiki. V manj kot dveh tednih bo Trumpu izrečena kazen v primeru, v katerem je bil že obsojen.
Ankete o priljubljenosti kažejo, da sta Biden in Trump zelo blizu, oziroma da bodo volitve odločene v nekaj tako imenovanih „swing“ državah, torej zveznih državah, ki na volitvah volijo različne kandidate, čeprav se skoraj petina Američanov še ni odločila, za koga bo glasovala ali ali bo sploh glasovala. Debata je potekala v Georgii, eni takšnih držav.
Ameriško javnost je zanimalo duševno zdravje enooseminosemdesetletnega Bidena in tri leta mlajšega Trumpa. Analitiki so to posebej poudarjali v primeru Bidena, ki je nagnjen k gafom. A tudi Trump je skoraj delal gafove, na enem shodu ni vedel imena zdravnika, ki mu je rekel, da je „najbolj zdrav predsednik v zgodovini“, in pozval Bidena, naj opravi podoben test duševnega zdravja.
Kdo je boljša izbira?
Pred sinočnjo debato je Bidnov volilni štab objavil video, v katerem nastopa Trumpov bivši podpredsednik Mike Pence, ki trdi, da je Trump „nesposoben biti predsednik“ države, Trumpov bivši svetovalec za nacionalno varnost John Bolton pa je dejal, da so svetovni voditelji, kot sta ruski predsednik Vladimir Putin in severnokorejski Kim Jong-un, pripravljeni izkoristiti Trumpa. „Če Donaldu Trumpu ne morejo zaupati ljudje, ki ga najbolje poznajo, ne morejo niti ameriški narod,“ je nato dejal tiskovni predstavnik Bidenove kampanje Michael Tyler.
Ta poteza Bidenovega volilnega štaba je bila polna zadetkov, saj je Trump delal napake, kakršne mu lahko oprostijo le njegovi privrženci, ki ga sprejemajo kot mesijo. Vse lažne obtožbe proti Bidnu, vse napačne informacije, napačno poudarjanje, manipulacije, celo delanje gafov, pomanjkanje kakršnegakoli programa in nezmožnost odgovora na številna vprašanja voditelja debate, bo Bidenov štab zagotovo znal izkoristiti.
Tako je večkrat dejal, da je njegova vladavina najboljša, Bidenova pa najslabša v zgodovini države. Trdil je, da je zapustil „najboljšo ekonomijo v zgodovini države“, Bidenova administracija pa je „najslabša v zgodovini države“, da so ZDA „postale država tretjega sveta“ in da „niso več civilizirana država“, da nikoli „ničesar slabega ni storil“, da je imela država med njegovo vladavino najčistejšo vodo in zrak doslej, „najvarnejšo mejo v zgodovini“, da je Biden „spodbudil“ Rusijo k napadu na Ukrajino, da je Biden „plačan s strani Kitajske. Je mandžurski kandidat“, ki državo vodi v „tretjo svetovno vojno“, da Putinu plačuje milijarde dolarjev, celo da zakon Row in Wade, na katerem Biden vztraja, dovoljuje umor otroka po porodu...
Ob takšnem nastopu Trumpa in bledem Bidnovem nastopu se je trenutno zdelo kot boljša možnost. Včasih je delal gafove, zastajal in govoril nerazumljivo in skoraj vedno zelo tiho, kar mu je bivši predsednik v nekem trenutku tudi rekel, Biden pa je predstavljal rezultate svoje vladavine, predstavljal program in odgovarjal na Trumpove pripombe. V bistvu je Biden poskušal svoj govor o stanju naroda pretvoriti v politični program za novembrske volitve.
Vendar pa je Biden v nekem trenutku Trumpu sporočil, da „laže“, in debata se je večkrat spremenila v osebni obračun. Spominjala sta se stvari iz zasebnega življenja, spraševala nasprotno stran o „moralni pravici“, da sodi komurkoli.
Politične razlike
Ko je debata napredovala, je Biden postal bolj samozavesten, Trump pa je vse bolj taval, še posebej ko gre za zunanjo politiko, na kateri ima aktualni predsednik veliko več izkušenj. Strah dela demokratov, da bo debata fiasko za Bidna, se je v nekem trenutku zdel kot fiasko za Trumpa, ki je govoril neprepričljivo o zunanji politiki, trdil, da nihče ne bi napadel Ukrajine in Izraela, če bi bil on v Beli hiši, da bo končal vojno v Evropi, preden prevzame funkcijo januarja, po volilni zmagi novembra. Čeprav je bil Trump nepripravljen na zunanjo politiko, ni pokazal velikih razlik v primerjavi z trenutno zunanjo politiko Bele hiše.
Vendar pa to niso teme, na katere je Trump ciljal. Njegovi dve primarni temi sta ekonomija in migracije, ki sta tudi glavni vzrok Bidenove nepriljubljenosti. Trump je obtožil Bidna, da je v državo spustil milijone morilcev, posiljevalcev, ljudi iz umobolnic in teroristov z vsega sveta. Biden je svoje politike neprepričljivo branil, kar je tema, okoli katere se je že prej spopadel z velikim številom republikanskih guvernerjev in po anketah v očeh državljanov to bitko izgubil.
Trump je obtožil Bidna, da so ilegalni migranti prevzeli službe črncev in Hispanoameričanov, sedanji predsednik pa se je branil, da je toliko migrantov privedlo do gospodarske rasti države. Biden je trdil, da je za slabo gospodarsko situacijo kriv Trump, ker mu je državo pustil v katastrofalnem stanju, medtem ko je bivši predsednik trdil, da je bila to najboljša ekonomija doslej in da današnja stopnja inflacije uničuje ameriške družine.
Zdi se, da je Trump ciljal na ti dve temi kot primarni in opravil relativno dobro delo, druge teme pa prepustil Bidenovi administraciji, da se z njimi spopade po sili razmer. Ena takšnih je odnos do Izraela in Gaze, ki Bidna že veliko stane.
Po drugi strani je Bidnu uspelo pokazati Trumpove slabosti, kljub njegovemu energičnemu nastopu. Pri tem svojih slabosti ni uspel skriti, a je pred državljane iznesel program, ki bi lahko bil bolj prepričljiv. Njegova volilna ekipa bo v prihodnjih dneh poskušala izkoristiti Trumpove slabosti kos za kosom, saj je celotna debata tako zasnovana, da je težko našteti vse teme, o katerih se je govorilo. Vendar bi bilo napačno reči, da je bil Trump poražen, vsaj v očeh tistih, od katerih išče glasove.
Ameriški državljani pa na celotno debato gledajo drugače. Če ne upoštevamo tistih, ki brezpogojno podpirajo ali napadajo eno stran, je bilo med in po debati veliko kritik na račun obeh predsedniških kandidatov. Da sta bila neprepričljiva in slaba, so trdili celo nekateri, ki so bili prej vključeni v njuni kampanji. Mnogi so že prej sklepali, da si ta država zasluži boljše kandidate, in to je teza, ki jo po prvi predsedniški debati težko kdo ovrže.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci sabotirali Američane, nov poskus konec junija
