ANALIZA MIRANA VIDETIČA Nadaljevanje koruptivnega vodenja v senci Jankovića ali koalicija za mlade in nov gospodarski zagon?

Piše: Miran Videtič

Volitve v Sloveniji so pokazale globoko razdeljenost družbe. Štiri leta vladavine Roberta Goloba, s programom, ki ga je kot programsko “prazn” politik prevzel od skrajne stranke Levica, ob porastu korupcije (kar kažejo indikatorji mednarodnih institucij) in kriminala v državi, je na volišča privabilo skoraj 70 odstotkov državljanov.

Miran Videtič

Na žalost te volitve niso prinesle jasne spremembe. Ostala je močna delitev, ki se je zgoščala v dveh političnih blokih. Predvolilna kampanja ni temeljila na različnih programih in vizijah prihodnosti, temveč na izmišljeni aferi, s katero je oblast, njihovi mediji in ideološke nevladne organizacije poskušala prikriti sramotno dejstvo, da je vlada Roberta Goloba v zadnjem trenutku umaknila sodelovanje v tožbi Južnoafriške republike proti Izraelu zaradi vojaške operacije v Gazi.

Pod pritiskom posnetkov, ki so prišli v javnost in ki naj bi prikazovali koruptivno delovanje posameznikov iz kroga Roberta Goloba, se je politični boj še dodatno zaostril.

Robert Golob je v štirih letih pokazal, da je populist, kot sta Aleksandar Vučić ali Milorad Dodik, kar niti ne preseneča glede na dejstvo, da je njegov največji zagovornik ljubljanski župan Zoran Janković, ki v Srbiji javno podpira politiko Aleksandra Vučića, v BiH (Republiki srbski) pa politiko Milorada Dodika.

Te dejstva ne spremeni niti (verjetno) naročeno promoviranje Goloba in izkrivljanje resnice, ki ga je v teh dneh mogoče brati v izjavah samooklicanih neodvisnih inštitutov ter v medijih, ki so osredotočeni na regijo Balkana (primer: v BiH dobro znani inštitut IFIMES, ki je tesno povezan z ljudmi iz Golobovega in Jankovićevega kroga, v mediju Novi dani).

Rezultati volitev so pokazali:

• skoraj izenačen rezultat med Gibanjem Svoboda in Slovensko demokratsko stranko, z razliko manjšo od enega odstotka,
• rast zmerne desnice, ki se je zbrala v “trojko” pod okriljem stranke Nova Slovenija,
• prvi vstop v parlament proruskega Resni.ca, ki je svojo politično kariero začela kot proticepljenska stranka v času covida in za katero se predvideva, da bi lahko zastopala interese Moskve in Beograda ter s tem “razbremenila” vlogo Zorana Jankovića,
• slab rezultat dveh koalicijskih strank (Socialni demokrati in Levica) iz Golobove vlade, kar kaže, da jim sodelovanje z njim ni prineslo političnega kapitala – nasprotno.

Potrebno je poudariti, da stranka SD, sestrinska stranka SDP-ja v BiH, potrebuje temeljito obnovo in miselni izhod iz komunizma. Levica se opisuje kot pro-soroševska stranka, katere vodstvo sestavljajo politično eksponirani nevladni akterji, ki so po nekaterih medijih povezani s seksualno-nasilniškim škandalom, znanim kot “Fotopub”.

Največji poraženec volitev je Anže Logar, mlad in prodoren politik, ki je svojo politično kariero nadaljeval po izstopu iz stranke SDS. Od njega se je pričakovalo znatno več.

Med poražence lahko uvrstimo tudi stranko Gibanje za prihodnost pod vodstvom evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča, ki ni uspela vstopiti v parlament, čeprav so bila pričakovanja velika – še posebej v smislu normalizacije levega političnega spektra.

Gibanje Svoboda je minimalno zmago doseglo na krilih populizma, z uporabo “dobro znanega” političnega modela Aleksandra Vučića – mobilizacije starejših od 65 let in zaposlenih v javnem sektorju.

Starejše so pridobivali preko medijev, vključno z državnimi, ki so se do kritikov v štirih letih spremenili v propagandne kanale ene stranke, po vzoru Orbanove Madžarske. Zaposlene v javnem sektorju so privabili s proračunskimi sredstvi, kar je na drugi strani slabilo gospodarstvo.

V primerjavi z letom 2022 so izgubili skoraj 80.000 volivcev, kar je zelo indikativni podatek. Med mandatom so po kritikah podredili nadzorne organe, del nadzornih institucij, večinske medije in del državnega gospodarstva.

Na drugi strani je Janez Janša s svojo stranko pridobil skoraj 50.000 novih volivcev in presegel število 300.000. Njegov slogan “v koaliciji z volivci” je očitno deloma uspel.

Njegov cilj je bila ustavna večina (60 mandatov), vendar ni uspel doseči niti relativne zmage, čeprav so ankete do nedavnega kazale drugače.

Ena od zmagovalk volitev je Nova Slovenija, ki je pod vodstvom Jerneja Vrtovca uspela okrepiti položaj in se uveljaviti kot pomemben politični dejavnik. Z zmerno desnimi stališči in fokusom na gospodarstvo in zdravstvo je dosegla viden napredek.

Pomembno vlogo pri oblikovanju vlade bo imela tudi nova stranka Demokrati pod vodstvom Anžeta Logarja, ki pa kljub temu ni zadovoljen z rezultatom. Kampanjo je utemeljil na boju proti korupciji in ideji “tretjega bloka”.

Oteževalna okoliščina zanj je dejstvo, da osebno ni vstopil v Parlament, čeprav se to še lahko spremeni z glasovi iz diaspor.

Kaj čaka Slovenijo?

Oblikovanje koalicije bo zahtevno. Odločalo se bo, kot je zapisano v naslovu, med nadaljevanjem koruptivnega vodenja iz sence, pod vplivom Zorana Jankovića…… takšno vlado bi zagotovo vodil Robert Golob …

(To o korupciji ne navajam brez osnove. Na posnetkih, ki naj bi jih pridobile izraelske službe, se pojavi nekdanja ministrica za pravosodje Dominka Švarc Pipan, ki govori o obstoju koruptivne mreže in svoji vlogi v njej, vključno s stiki z Golobom, njegovo partnerico Tino Gaber in Zoranom Jankovićem.)

… ali pa bo oblikovana vlada “za prihodnost mladih” in gospodarsko okrevanje, ki je ne bo vodil Robert Golob.

Takšna vlada bi bila politično mešana in razvojno usmerjena. Ključno je – ne bi bila pod vplivom Zorana Jankovića, Aleksandra Vučića, tujih obveščevalnih struktur ali interesnih mrež, povezanih z družino Soroš.

V tem scenariju bi vlado lahko vodil “tretji človek” – omenja se ugledni slovenski ekonomist. Janez Janša ima določene možnosti, vendar so te omejene zaradi politične matematike, vpliva Kučanovega kroga in dela javnosti. Kljub temu Janša še ni rekel zadnje besede.

Vpliv Bošnjakov, državljanov Slovenije na volitve

Državljani Slovenije bošnjaškega porekla tradicionalno ne volijo desnih strank. Tudi tokrat ni bilo drugače, vendar preseneča, da je večina podprla Gibanje Svoboda.

Če pogledamo Jesenice, ki jih pogosto imajo za “bosansko” mesto, je prepričljivo zmagala kandidatka Svobode Alenka Bratušek.

Ni pomagal niti apel Sveta Bošnjakov v Sloveniji za podporo Tanji Fajon. Ona ni bila izvoljena, kot tudi ne Fahir Gutić, ki je bil kandidat Levice.

Postavlja se vprašanje, ali so Bošnjaki pozabili, da je ta vlada skoraj onemogočila razstavo o genocidu v Srebrenici? Da je Golob v podrejenem odnosu do Zorana Jankovića, podpornika Dodika in Vučića?

Hkrati je Janković povezan tudi z nekaterimi funkcionarji iz kroga Elmedina Konakovića, s katerimi je bil viden v Ljubljani.

So pozabili tudi na odločitev o umiku iz tožbe proti Izraelu tik pred volitvami? Vse to meče slabo luč na Bošnjake, ki živijo v Sloveniji, in jih postavlja v podrejen položaj, ki omogoča nadaljevanje politike Zorana Jankovića.

O tem bi morali resno razmisliti tudi predstavniki Islamske skupnosti, tako v Sarajevu kot v Ljubljani. Slovenija je dom mnogim Bošnjakom in ljudem iz Sandžaka, korupcija pa prizadene tudi njih in njihove denarnice.


****************
Miran Videtič je politični komentator in solastnik Novinske agencije Patria