Zukanova operacija 'Lev na tipkovnici': Helez vodi vojno-politični boj za všečke, Dodik pa za državo!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

Nedavni vstop Milorada Dodika in drugih oseb s potrdili v banjaluško vojašnico Kozara je odprl vrsto vprašanj, ki presegajo dnevno politiko. Ta situacija je bolj kot vse pokazala, kako neusklajene so institucije Bosne in Hercegovine operativno in normativno, pa tudi, kako posamezniki na visokih položajih ne poznajo svojih pooblastil.

Na žalost se je minister za obrambo Zukan Helez v tej zgodbi izkazal kot najbolj nevaren primer takšnega diletantizma.

Helez je bil po lastni priznanju in izjavah pripravljen angažirati vojaško policijo proti Dodiku — civilni osebi — pozabljajoč, da vojaška policija po zakonu deluje proti vojaškim osebam in morebiti proti civilistom le, če ogrožajo vojaške vrednote znotraj vojaškega objekta. Dodik, ne glede na to, kako pravno kompromitiran in politično škodljiv je, tistega dne ni ogrozil ne vojakov, ne objektov, ne orožja, ne vojaškega reda. Vstopil je na manifestacijo, slabo in politično problematično — a ne vojaško tvegano.

Da bi bilo stvari še slabše, so OS BiH pod civilnim poveljstvom Predsedstva BiH. Vsaka odločitev o potencialni bojni uporabi vojske ali resnejšem angažmaju zahteva soglasje tega organa. Minister za obrambo je operativno-administrativni dejavnik, ne poveljnik vojaških sil. Njegove napovedi o aretacijah, orožju in neinstitucionalnem delovanju vojske so samo povzročile politično škodo in potencialno vnesle nevarne napetosti znotraj sistema.

Helezovo ravnanje v tem primeru je simptom širšega pojava: neizobraženi politiki na pomembnih položajih, ki uporabljajo medije za predstave za ljudstvo, zanemarjajoč ustavno arhitekturo države. Minister za obrambo mora poznati načela uporabe vojske, pooblastila vojaške policije, postopke obveščanja civilnega poveljstva in varnostne protokole. Če tega ne zna — postane dejavnik tveganja, ne varnosti.

Ne da bi polemizirali o Helezovem domoljubju, je treba imeti v mislih, da domoljubje brez znanja in institucionalne discipline vodi v incidente, Bosna in Hercegovina pa si takšnega luksuza ne more privoščiti. Institucije, še posebej vojska, morajo biti depolitizirane in operativno natančne.

Ta primer odpira še eno pomembno vprašanje: kje je bilo Predsedstvo BiH? Kdo je dal navodila Ministrstvu za obrambo glede napovedane prisotnosti oseb pod potrdili na vojaški manifestaciji? Če niso ničesar storili, je odgovornost tudi njihova. Če so Helezu prepustili samovoljo, je odgovornost še večja.

V vsaki resni državi je civilni nadzor nad vojsko svetinja. V Bosni in Hercegovini, kjer so politične napetosti kronične, mora biti dvakrat strožji. Lekcija iz Turčije leta 2016, ko se je del vojske iztrgal civilnemu nadzoru, mora biti jasno vrezana v zavest oblasti BiH: armada brez jasnega civilnega nadzora je grožnja, ne zagotovilo varnosti.

Vojska Bosne in Hercegovine mora biti profesionalna, disciplinirana in ločena od dnevne politike. Minister za obrambo mora biti sistemski operater, ne vojaški komentator na portalih. Tako Dodika kot ostale s potrdili bi bilo treba aretirati — vendar po zakonih in postopkih civilnih institucij, ne po medijskih napovedih ministrov, ki niso prebrali Zakona o obrambi.

Če bi bilo danes treba koga razrešiti, to ni vojak v vojašnici, ampak politik na ministrskem stolčku, ki ne ve, kje se končajo njegova pooblastila in začne odgovornost. Država se ne brani z improvizacijami in domoljubnimi gesli, ampak z institucijami, ki poznajo svoje delo. Očitno je, da Zukan v operaciji "Lev na tipkovnici" vodi boj za všečke, medtem ko njegov cilj Milorad Dodik bije boj za državo, prvo srbsko s te strani Drine!