ZAKAJ MOTI IFTAR - ISLAMOFOBIJA V NAČELIH NAŠE STRANKE Fekalni liberalizem v poskusu izgona islama na valovih sekularizma!

Piše: Rasim Belko

---

Dejstvo je, da je skozi zgodovino bosanskega islama prevladovala ena posebnost. Ena izmed osrednjih posebnosti je nenehno soočanje s sekularno ureditvijo in sekularnimi principi. To je nekaj, kar je močno vplivalo na bosanski islam in mu je skozi zgodovino, vse do danes, dalo posebno noto. Ali se to danes imenuje bosanski islam ali kako drugače, je zame drugotno. Mislim, da to ni odločilen dejavnik. Tako je februarja 2019. leta o bosanskem islamu za DW govoril Wolfgang Höpken, profesor zgodovine vzhodne in jugovzhodne Evrope na Univerzi v Leipzigu, ter gostujoči profesor na več univerzah po svetu.

Toda, kaj bi sarajevsko politično podnebje sploh zanimalo, kaj je in kakšen je islam v Bosni, ko pa je zanje to vprašanje enako vprašanju smradu kanalizacijskega sistema, speljane v sarajevske potoke in na koncu v Miljacko. In v mestu, ki smrdi, politični zaščitniki njihove stranke in drugih pravic ne morejo videti čistosti islama, kot jo vidijo tisti, ki prihajajo iz vzhoda in zahoda v Šeher, da bi ji bili priča. Enako priča o lepotah katolištva, krščanstva, judovstva in njihovega prepletanja.

Nihče v to mesto nikoli ni in verjetno nikoli ne bo prišel pogledat monumentalnosti političnih idej stranke, ki jo vodijo samozvani liberalci, pravzaprav ateistični otroci komunističnih preganjalcev islama in religije iz naše bivše dr&zcarave. Zato je vsaka sodba, ki jo o islamu in religiji na sploh izrekajo iz “Njihove stranke”, sodba ničelne vrednosti in kot taka mora biti obravnavana.

Veliko je tistih, ki so prišli v Šeher, vstopili tudi v Begovo mošejo, popolnoma ne glede na to, ali smo sekularna dr&zcarava ali dr&zcarava druge ureditve. Kajti, kot je rekel profesor Höpken, islam v Bosni je tako dolgo v sožitju s sekularno ureditvijo, da je brez resnejšega napora teško najti linijo sekularizma, ki ločuje dr&zcaravo in islam. To, da se ta linija zdi dilettantski politični misli prevelika in preobse&zcaravna, je problem, ki čaka na rešitev skozi na primer preučevanje islamofobije v političnem življenju Bosne in Hercegovine.

Tega nisem napisal, da bi komurkoli poveličeval islam ali religijo. To mora ostati stvar osebnih čustev in izbire. Toda zgodba o sekularizmu od pojava stranke z imenom “Naša stranka” začenja prerastati v obliko političnega delovanja, ki je bolj podobna islamofobiji kot zagovarjanju sekularizma, demokracije in nečesa podobnega.

Tako na primer vsaka ideja, ki se dotika islama in ga povezuje, tudi v mikro obliki, z dr&zcaravo, naleti na skalpel peresa liberalcev iz “Njihove stranke” in je v kali zatreta kot rušenje sekularizma in pribli&zcaravanjeradikalnemu islamizmu, islamski dr&zcaravi in še čem.

Je sekularizem &zcarav živ v dr&zcaravi, ki jo hočejo ubiti?

Nisem opazil, da na primer liberalci pod vodstvom FGR tako goreče, če sploh, vpijejo na križe, ikone in druga obeležja katolištva po vsej dr&zcaravi. Tistim FGR dilettantom ne motijo, da se organizirajo različni dogodki ob več katoliških praznikih, od tistih največjih, Velike noči in božiča, pa naprej.

Če bi se slučajno kdaj ozrli v Rs, bi se te FGR strukture arhaičnega komunističnega ateizma streznile ob antisekularizmu, ki kuka iz vsakega kota. Tam je vse religiozno, pravoslavno, svetosavsko. Šole imajo krsne slave in pravoslavne simbole na svoji zunanjosti in notranjosti. Otroci (vseh ver in narodov) morajo prisostvovati obele&zcaravanjum teh praznovanj in drugih pravoslavnih praznikov. Čakaj, pa v tem entitetu Rs ima policija krsno slavo, Narodna skupščina, Vlada, predsednik, župan, načelniki…vsi imajo nekega svetnika in neko slavo.

V tem entitetu se sekularnosti ne da izmeriti niti v nizkih frekvencah, a enako je prisotna tudi “Njihova stranka”.

Kajti sekularnost mora biti vsiljena tam, kjer so muslimani, zlasti tam, kjer jih še niso iztrebili z nožem in puško, zato se slišijo tudi ezani, vidijo pokrite ženske, uči se Kur'an, vidijo otroke, ki hodijo v mektebsko izobraževanje…

In to je v očeh komunističnih liberalcev z ameriškim pečatom nesprejemljivo in problem, ki mu je treba dati prednost. Zato se dela pompa okoli petminutnega skrajšanja ur, oziroma polurnega skrajšanja pouka, da bi se šolskim otrokom omogočilo, da pridejo na iftar.

Vključujejo se sveti staršev (očitno pod političnim nadzorom), mediji, financirani z ameriškim denarjem, sprožajo razprave in ankete, ali se takšna odločitev podpira ali ne… A odločitev je sprejel zakonodajni organ Kantona Sarajevo, izvoljen na demokratičnih volitvah po demokratičnih pravilih.

„Njihova stranka“ je lažno liberalna

In še nekaj, proti takšni odločitvi niso protestirali tisti, ki so sekularnost na naših območjih gradili s preganjanjem verskih uslužbencev in mislecev z obeležjem islama. Niso protestirali nasledniki Komunistične partije, ki je sekularizem vsiljevala v celicah Foče in Zenice ter deloma na Golem otoku in s prisilnim delom.

Protestirali so liberalci, ki jim ne moti, ko na njihovo videnje sekularizma udari krščanstvo, oziroma katolištvo in pravoslavje. Niso se ti liberalci bunili, ko so na slovesnostih ob obletnici začetka agresije na BiH in uvedbi genocida, pravoslavni duhovniki imeli govore in pošiljali politična sporočila. Kot se ne bunijo na druženje katoliškega duhovščine z obsojenimi za najhujša vojna zla.

Toda na koncu je treba narodom in dr&zcaravljanom Bosne in Hercegovine v kontinuiteti ponavljati, da je “Njihova stranka” lažno liberalna, ker si tako sekularnost kot svobodo prilagaja svojim ciljem in interesom. Zato mora biti takšen politični projekt demokratično pregnan, ker se v boju za oblast nikoli ni opiral na sekularizem, ampak na Bošnjake in Bosance, muslimane, edini resnično svobodomiselni in dobrohotni narod v tej dr&zcaravi in širše. In ta dobrohotnost bi lahko zlahka postala tudi bumerang, ki bo vodil k izginotju takšnega naroda.

Zato je skrajni čas, da spoznamo, da “Njihova stranka” ni ne srbski ne hrvaški, ampak čisto bosanski problem, in da jo že na naslednjih volitvah vrnemo na ameriške postavitve in ameriška tla.

Kar se pa tiče islama in sekularizma, nimajo razloga za skrb. Kajti, kot je napisal John L. Esposito v knjigi “Islam in sekularizem v 20. stoletju”: “Tako sekularne kot islamske poti bodo soočene z izzivom razvoja modernih oblik sekularizma, ki bodo podpirale resničen in odprt pluralizem, ki se bo odzival na različenosti v dru&zcarabi - pluralizem, ki bo ščitil pravice tako vernikov kot nevernikov”. Takšnih poti zagotovo ne morejo razvijati niti po njih stati tisti, ki bi s sekularizmom ukinili islam.