Zakaj je model dodatne deevolucije Federacije BiH pravno nesprejemljiva rešitev?

Za NAP piše: Dr. sc. Amir Šelo, pravni strokovnjak

V zadnjih dneh se v medijskem prostoru pojavljajo različne ideje dodatne federalizacije, in to samo entitete Federacije BiH. Za te ideje se uporablja izraz "uspešen model konsociacije".

Takoj na začetku je treba povedati – konsociacije niso tematika pravnih znanosti, temveč političnih. In sam Lijphart, ki se je ukvarjal s preučevanjem konsociacijske demokracije, je leta 1977 poudaril glavne kritike konsociacijske demokracije, ki jih je videl na dveh ravneh: ni dovolj demokratična in ne more biti dovolj za utemeljitev učinkovite in stabilne vlade.

O federalizaciji celotne Bosne in Hercegovine se ne govori več, temveč se vprašanje dodatne federalizacije postavlja izključno v kontekst Federacije BiH. V teoriji prava se ta proces imenuje devolucija. V zvezi s tem se teoretična podlaga ciljno črpa iz belgijskega pravnega sistema.

Navedene koncepcije dodatne federalizacije Federacije BiH, oziroma natančneje rečeno devolucije Federacije BiH, bi verjetno šle v smeri oblikovanja posebnih skupnosti kantonov z pooblastili, ki bi bila podobna belgijskim zveznim enotam.

Belgijska ustava spada v skupino ustav, ki vnaprej določajo zastopanost zveznih enot v sestavi izvršne oblasti. Namreč, 99. člen Ustave Belgije vsebuje izrecno zahtevo, da "Svet ministrov obsega največ 15 ministrov" in da "razen predsednika vlade, mora biti v Svetu ministrov enako število članov s francosko in nizozemsko govorečega območja".

Ustavna norma ne uvaja zastopanosti zveznih enot (skupnosti regij) kot takih, temveč jezikovno prednost. Sestava in organizacija belgijskih zveznih enot na primeru Sveta ministrov tudi razkriva "institucionalizacijo jezikovne bipolarne narave".

V Senatu, ki šteje 60 članov, jih je 50 predstavnikov flamske in francoske skupnosti ter flamske in valonske regije (razen enega senatorja, ki pripada nemški govoreči skupnosti), tako da so hkrati predstavljene tako jezikovne skupnosti kot zvezne enote. Dve jezikovni skupnosti morata biti paritetno zastopani v organih, kot sta Visoki pravosodni svet in Ustavno sodišče.

Po 43. členu Ustave se člani Predstavniškega doma in Senata v primerih, ki jih določa Ustava, delijo glede na pripadnost jezikovnim skupnostim na nizozemsko in francosko skupino.

Belgijski pravni sistem je zgrajen tudi na načelih "dualnega federalizma". To pomeni, da so pristojnosti razdeljene na tak način, da ima vsaka raven ločen nabor odgovornosti in lahko deluje (pol)avtonomno od druge.

Prvič, pristojnosti v Belgiji so razdeljene na strogo izključni podlagi, kar pomeni, da se vsi vidiki (torej zakonodajni in izvršni) vsake pristojnosti lahko nanašajo samo na eno raven oblasti. To načelo je uvedeno, da bi se čim bolj izognili temu, da bi flamski in frankofonski politiki morali skupaj sprejemati odločitve.

Drugič, izključnost pristojnosti se razteza na zunanjo politiko Belgije. Načelo in foro interno, in foro externo pomeni, da lahko podnacionalne vlade vodijo zunanjo politiko za tista politična vprašanja, ki spadajo v njihove pristojnosti. To pomeni, da lahko vključijo predstavnike v nacionalne delegacije za mednarodna pogajanja in da lahko "govorijo" na mednarodni ravni.

Na primer, za določena vprašanja, ki se nanašajo na podnacionalne pristojnosti, podnacionalni ministri predstavljajo Belgijo v Svetu ministrov EU (npr. industrija, okolje, ribištvo). Konkretna ilustracija tega je dejstvo, da je med belgijskim predsedovanjem EU leta 2010 flamski minister za okolje vodil Svet za okolje in vodil delegacijo EU na Konferenci pogodbenic UNFCCC v Cancúnu. Načelo prav tako pomeni, da lahko zvezna vlada govori o Belgiji le, ko gre za strogo zvezne pristojnosti.

Tretje načelo, ki Belgijo loči od večine drugih federacij, je načelo nehierarhičnosti med zveznimi in podnacionalnimi zakoni. To pomeni, da zvezna vlada ne more ničesar vsiliti podnacionalnim vladam, te pa ne morejo biti vezane z zvezno zakonodajo, za razliko od mnogih drugih zveznih držav.

Ta model devolutivnega federalizma se skriva pod oznako "uspešen konsociacijski model". Na zgornjem primeru je mogoče videti, v katero smer bi šla devolucija entitete Federacije BiH.

Na koncu je treba vedno imeti v mislih, da je konsociacija v kontekstu Federacije BiH zapakiran model za dodatno razlaščenje in delitev entitete Federacije BiH.