Zakaj ima Hrvaška tudi danes, celo kot članica EU in zveze NATO, teritorialne zahteve do Bosne in Hercegovine?

(Patria) - Članstvo Bosne in Hercegovine v Evropski uniji (EU) je hrvaški nacionalni interes. To je nesmisel, ki ga je včeraj glasno izrekel vodja hrvaške diplomacije Gordan Grlić Radman.

Nešteto je res nesmislov, pa tudi žalitev, ki so nam jih v zadnjih letih izrekli in namenili vodilni možje države, s katero imamo kopensko mejo, dolgo več kot tisoč kilometrov.

Iredentistična politika do BiH

In ne nehajo se, niti danes, ukvarjati z notranjimi zadevami Bosne in Hercegovine. Kadarkoli lahko, in trudijo se, da bi to bilo skoraj na dnevni ravni, hrvaški politiki na vse možne načine poskušajo vplivati na politično situacijo pri svojih sosedih.

Profesor mednarodnih odnosov Jahjo Muhasilović nad tem ni več presenečen, saj hrvaško vmešavanje v notranje razmere v naši državi ni več novost, temveč bi se prej reklo, da je to konstanta od neodvisnosti obeh držav.

- Že odkar sta obe državi pridobili svojo neodvisnost, vidimo, da ima Hrvaška teritorialne zahteve do Bosne in Hercegovine, in da kot agente za to uporablja bosanske Hrvate.

Vendar pa zaradi spleta številnih drugih okoliščin in mednarodne scene Hrvaška tega nikoli ni uspela uresničiti na terenu, čeprav se je tako njej, kot tudi Srbiji, z daytonsko ureditvijo Bosne in Hercegovine odprl prostor za intenzivnejše vmešavanje v naše notranje zadeve - govori Muhasilović v pogovoru za Novinsko agencijo Patria.

Poudarja, da je Hrvaška preko HDZ BiH, pa tudi preko drugih manjših strank, a predvsem preko HDZ BiH Dragana Čovića, nadaljevala izvajanje svoje iredentističke politike do Bosne in Hercegovine.

Muhasilović je mnenja, da bo to ostala konstanta, dokler bo obstajala takšna notranja ureditev Bosne in Hercegovine, in dokler ne bo v polnem smislu postala državljanska država.

- Dokler bomo imeli takšen konstitutivni sistem, v katerem obstajajo nekatere hrvaške stranke in nekateri hrvaški kantoni, bo Zagreb to omogočal, da se bo še naprej vmešaval v notranje zadeve Bosne in Hercegovine - ocenjuje Muhasilović.

Po njegovih besedah je eden od razlogov, zakaj Zagreb to dejansko počne, poleg človeškega kapitala, ki ga ima v bosanskih Hrvatih, tudi ta teritorialni vidik, torej sama dejanskost, da ima Hrvaška težave s pomanjkanjem vode, električne energije...

- Še posebej je Dalmacija v geostrateškem smislu zelo težka za obrambo, če nima zaledja, torej te strateške globine, Zagreb pa bosanski Hrvati v bistvu na nek način prav služijo kot to strateško zaledje.

In iz tega razloga bo vedno imela zahteve do Bosne in Hercegovine, koliko jih bo mogoče uresničiti na terenu, pa bo izključno odvisno od notranje ureditve same Bosne in Hercegovine - pove nam Muhasilović.

Poudarja, da ima Hrvaška absolutno še vedno teritorialne zahteve do Bosne in Hercegovine, ter dodaja, da se bodo te v nekem srednjeročnem prihodnjem obdobju vse bolj intenzivirale.

- Zagreb je preko mednarodne skupnosti, oziroma Ureda visokega predstavnika (OHR) uspel doseči določene cilje v Bosni in Hercegovini. Na žalost, ti cilji so oslabili našo državo, kar je definitivno odprlo dodaten prostor Zagrebu, pa tudi Beogradu, da izvajata svoji politiki v Bosni in Hercegovini.

Hrvaška je videla, da lahko s polnopravnim članstvom v EU in zvezi NATO ti dve platformi uporablja, da bi v mednarodni skupnosti lobirala za določene politike do Bosne in Hercegovine, ki izključno ustrezajo Zagrebu in enemu delu bosanskih Hrvatov, še posebej tistim, ki živijo v Hercegovini - sporoča Muhasilović.

Muhasilović: Srbija in Hrvaška se bojita državljanske Bosne in Hercegovine

Zagreb bo vse bolj agresiven

Poudarja, da so po zadnjih intervencijah visokega predstavnika Christiana Schmidta s spremembami volilnega zakona BiH, oziroma suspenzijo Ustave Federacije BiH, ki je sledila kasneje, tako Beogradu kot Zagrebu definitivno narasli apetiti do Bosne in Hercegovine, saj sta spoznala, da lahko svoji politiki v Bosni in Hercegovini izvajata s pomočjo mednarodne skupnosti.

Naš sogovornik verjame, da bomo v prihodnjem obdobju imeli vse bolj agresiven Zagreb, eden od razlogov za to pa je tudi demografsko osipanje Hrvatov. To, po mnenju Muhasilovića, ustvarja določeno anksioznost v hrvaški prestolnici, pa tudi med bosanskimi Hrvati.

- Iz tega razloga plašita mednarodno sceno z nekakšnim izmišljenim bošnjaškim demografskim oportunizmom in nekakšnimi izmišljenimi varnostnimi problemi, da bi pritegnila pozornost mednarodne politike, ter da bi se ugodilo zahtevam Zagreba in HDZ do Bosne in Hercegovine.

Razlog takšnega agresivnega pristopa definitivno leži v dejstvu, da so bosanski Hrvati v najnepovoljnijem demografskem položaju v BiH. Ti dve dejstvi, torej to, kar je storila mednarodna skupnost preko Schmidta, in demografska katastrofa, skozi katero gredo Hrvati, bosta definitivno prisilili Zagreb, da bo še bolj agresiven do Bosne in Hercegovine - opozarja Muhasilović.

Vprašali smo ga, kako je sploh mogoče, da ena država, sicer članica Evropske unije in zveze NATO, v sodobnem času želi del sosednje države?

- EU je predvsem ekonomska unija. Začela se je kot taka in bila uspešna, dokler se je kot taka tudi obnašala. Tisti trenutek, ko je poskušala ustvariti nekakšno nadnacionalno tvorbo na evropskem kontinentu, so sledili resni problemi - prišlo je do porasta evroskepticizma političnih strank, ki ji ne želijo predati dela svoje suverenosti - je jasen Muhasilović.

Vse krize, skozi katere je Evropska unija šla v zadnjem desetletju in pol, dodaja, so pokazale, da gre v resnici samo za ekonomsko unijo, ki, kot jo pogosto imenujejo - ekonomski velikan, a politični škrat, preprosto ni nadomestilo nobeni od članic za njihove nacionalne cilje.

- Zato bodo vse članice EU, torej tudi Hrvaška, vedno težile k maksimiziranju svojih nacionalnih ciljev. E, Hrvaška je sedaj ocenila, da so bosanski Hrvati s svojim kapacitetom znotraj Bosne in Hercegovine, takšne šibke, kot je, pravzaprav njeni nacionalni prioriteti. In seveda, da nikoli svojih nacionalnih interesov in zunanje politike ne bo v celoti podredila interesom Bruslja - besede so Muhasilovića.

Na koncu nam je odgovoril tudi, kako zaustaviti prihodnje vmešavanje Hrvaške v vprašanja, ki se tičejo izključno in samo Bosne in Hercegovine. Za to je, poudarja, nujno celo vrsto politik znotraj same Bosne in Hercegovine.

- Zagreb, kot tudi Beograd, v bistvu plavata na valu šibkosti Bosne in Hercegovine, njenih državnih institucij in njene politične fragmentiranosti. Ta vidik zahteva veliko potez in veliko časa. Če bi se pa to rešilo v Bosni in Hercegovini, mislim, da bi Hrvaški, pa tudi Srbiji, onemogočilo, da se na ta način vmešavata v notranje zadeve naše države - meni Muhasilović.

Glavni razlog je, dodaja, zakaj se tako Srbija kot Hrvaška bojita državljanske Bosne in Hercegovine. A to imenujejo bosanski unitarizem.

- Prav iz teh razlogov sta zanje največja grožnja politika, kot je Željko Komšić, oziroma vse tiste bosanske patriote, ki so za državljansko idejo, takšnih pa je med bosanskimi Hrvati in tudi med bosanskimi Srbi - čeprav jih je malo na obeh straneh.

Zato se je dvignila vsa ta pompa in galama okoli Komšića in nujnosti sprememb volilnega zakona BiH na način, kot si ga želi HDZ BiH - cementiranja Hrvatov v Bosni in Hercegovini kot nekakšnega dejavnika. Definitivno najboljši odgovor hrvaškemu in srbskemu iredentizmu v Bosni in Hercegovini je državljanska Bosna in Hercegovina - zaključuje Muhasilović v pogovoru za Patrijo.

(D. Kovač)