Past v OHR: Schmidt sledi Dodikovim stopam pri razbijanju Ustavnega sodišča BiH, poskuša namestiti Vukojo!

Piše: Rasim Belko

Urad visokega predstavnika (OHR) in visoki predstavnik Christian Schmidt nimata nobene podlage v ciljih in nalogah svoje misije, da bi se neposredno vključevala v izbiro ustavnega sodnika BiH. Tako kot Schmidt ni mogel imeti podlage pri suspenziranju Ustave FBiH, da bi se imenovala vlada, kot so si jo zamislili njegovi kartografi.

Toda tokrat Schmidt in OHR nista več le v skladu z dogovorom s dvojcem Plenković - Čović glede izvolitve sodnika Ustavnega sodišča BiH, kjer HDZ in partnerji iz Trojke poskušajo namestiti Marina Vukojo, strankarskega kadra brez pravosodnih izkušenj in znanja.

Visoki predstavnik je zdaj tudi v skladu z Miloradom Dodikom, ki iz svojih separatističnih motivov nenehno dela na spodkopavanju in končnem rušenju Ustavnega sodišča BiH kot zadnje ovire za njegovo odcepitev RS od BiH.

Dodik je pred partnerji v oblasti postavil pogoj, da morajo iz Ustavnega sodišča BiH oditi tuji sodniki in da mora glasovanje potekati po večini entitet. Z namestitvijo Vukoje, na čemer Plenković, Čović in Schmidt delajo sinhronizirano in s sprejemanjem Dodikovih pogojev, je jasno, da bi v Ustavnem sodišču večino imele sile, ki blokirajo in paralizirajo integracijske procese ter sprejemajo odločitve, ki razgrajujejo institucije in spodkopavajo državo BiH.

Včeraj je Patria objavila, da so iz OHR-ja začeli prihajati ustni pozivi poslancem opozicije v Komisiji za izvolitve in imenovanja, da bi se pogovarjali o postopku imenovanja sodnika Ustavnega sodišča BiH.

Del poslancev nam je povedal, da niso prejeli poziva, in tudi če bi ga, jih to ne zanima in se ga ne bodo odzvali, saj OHR s tem poslom nima nič. Del poslancev je za Patrijo potrdil, da poziva ni prejel.

Glede na to, kar je do zdaj znano, bo od opozicijskih poslancev v Komisiji za izvolitve in imenovanja le Edina Gabela odšla na sestanek. To je za Patrijo potrdil tudi predsednik Stranke za BiH Semir Efendić.

„Rekla mi je, da je ustno prejela poziv na sestanek v sredo in da je pričakovala pisni poziv, vendar ga ni prejela,“ pravi Efendić, na vprašanje, kakšen bo odnos poslanke Gabela, pa odgovarja: „Izrazila bo jasno stališče, ki je znano že od prej, da naj Komisija v obstoječi sestavi zaključi delo in začeto sejo, ki nikoli ni bila končana, ter da naj ta Komisija predlaga seznam kandidatov. HDZ je poskusil z zamenjavo komisije, vendar ni uspel.“

Na vprašanje, ali obstaja možnost, da OHR „prepriča“ Gabelo kot šesti glas v Komisiji za izvolitve in imenovanja, nam je Efendić odgovoril: „Ne bojim se tega, ker ne verjamem, da se bo to zgodilo.“

Dejstvo, da so pozivi iz OHR-ja prihajali opozicijskim poslancem in da OHR očitno ni želel pustiti sledi pozivov, pri drugih strankah ustvarja bojazen, da Urad visokega predstavnika postaja nekakšna senca oblasti, ki opravlja posle, ki jih Parlament Federacije ne more.

Tudi laiki nimajo pravice dvomiti, da Schmidt in OHR poskušata zagotoviti prehodnost Vukoje v Komisiji za izvolitve in imenovanja, znakovita pa je tudi dejstvo, da je isti dan kot seja Predstavniškega doma, 27. septembra, zakazana tudi seja Komisije.

Prav tako je še bolj zanimiva predvidevalnost predsedujoče Mirjane Marinković Lepić, ki ob pozivu na sejo poslancem pošilja opombo, da bi lahko trajala dva dni. To do zdaj ni praksa, in glede na dnevni red napovedane seje je težko verjeti, da gre le za preprečevanje, da bi se parlamentarci razšli pred opravljenim delom.

Iz Kabineta Marinković Lepić nas prepričujejo, da je prav to razlog, da si lahko poslanci načrtujejo dva dni, vendar na ugotovitev, da to ni bila praksa, nimajo nasprotnega primera.

Torej, očitno je, da Gabelo ali morebitnega drugega poslanca, ki se odzove OHR-ju, čaka past, ki bo vsebovala bič in korenček, zato je precej jasno, da se bo tistemu, ki bo šel, težko izviti iz krempljev visokega predstavnika za razveljavitev konstitutivnosti Bošnjakov.

Tako sta Schmidt in njegov urad dokazala, da je igrokaz z Dodikom le otupljevanje razuma domoljubnih sil in labirint, iz katerega naj bi RS izšla kot samostojna država srbskega sveta, Federacija BiH pa, kot je dejal tudi vodja diplomacije Elmedin Konaković, potisnjena v EU kot nekakšen hrvaški del balkanskega Cipra.

OHR je s to potezo dokončno rešil dilemo, če je te sploh bilo, in se jasno postavil na stran politik, ki želijo Ustavno sodišče spremeniti v paralizirano institucijo, ki v prihodnje ne bo mogla sprejemati odločitev, s katerimi bi preprečevala razpad te države.

Na koncu ostaja vprašanje, ali bodo Bošnjaki to razumeli, preden bo Schmidt dokončal delo, ali po delitvi BiH!