(Patria) - Svet za demokratizacijo politike je danes kot tretja stranka vložil zahtevo Evropskemu sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, da sprejme njihova opažanja v zadevi "Slaven Kovačević vs. BiH". Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Bodom Weberjem, političnim analitikom in višjim sodelavcem Sveta za demokratizacijo politike.
Pogovarjal: Rasim Belko
Patria: Kaj je DPC zahteval od Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi “Kovačević vs. BiH”? Kaj pomenijo vaša opažanja, ki ste jim jih poslali?
Weber: Vidite, najprej smo od sodišča zahtevali, da naša pisna intervencija sprejme proceduralno, saj je potekel rok za formalno predložitev takšnih intervencij tretje stranke. Predsednik sodišča ima diskrecijsko pravico, da tudi po poteku roka sprejme takšne intervencije, kar je storil v primeru visokega predstavnika Christiana Schmidta, ki je prav tako po poteku roka vložil svojo intervencijo.
To je prav tisto, kar smo proceduralno zahtevali. Vsebina pa je, da smo na desetih straneh poskušali dati politični kontekst tej intervenciji gospoda Schmidta. Naš cilj je bil poudariti, da intervencija ni nevtralna, ampak da je analize zložil z določenimi cilji in usmeritvami, in to brez konteksta, ki smo ga želeli zagotoviti. Naša intervencija sodnikom ponuja vpogled v to, iz katerega kota prihaja intervencija gospoda Schmidta in kaj cilja.
Patria: Kakšni bi lahko bili Schmidtovi motivi za vključitev, glede na to, da to ni del njegovega primarnega mandata?
Weber: No, vidite, na splošno ima visoki predstavnik pravico, da kot tretja stranka, kot se formalno imenuje amicus curiae, vloži vlogo na sodiščih in predstavi svoje stališče ali stališče urada, ki ga predstavlja.
Vendar pa so v tem primeru vsebina njegove argumentacije in selektivno prikazovanje dejstev s politično ozadjem res problematični. Jasno je, da gre v smeri podpore oblasti Bosne in Hercegovine, da se prvostopenjska sodba Evropskega sodišča za človekove pravice revidira, vsaj delno ali popolnoma razveljavi. Nevarnost te argumentacije leži v tem, da bi sodišče, če bi gospod Schmidt uspel v svojem podvigu, lahko ne le revidiralo sodbo v primeru Kovačević, ampak bi s to revizijo delno ali popolnoma revidiralo prejšnje sodbe v primerih Sejdić, Finci, Zornić…
Patria: Kakšne negativne posledice bi lahko nastale, če sodba ne bi bila potrjena, na primer za Črno goro, Severno Makedonijo, Katalonijo in podobne primere?
Weber: Najprej bi argumentiral v obratni smeri. Eden glavnih argumentov gospoda Schmidta in njegovega urada v tej pisni intervenciji je trditev, da bi potrditev sodbe vodila v destabilizacijo in ogrožanje varnosti Bosne in Hercegovine. Po mojem mnenju je to popolnoma lažen argument. To samo kaže, kako dolgo mednarodna skupnost ni bila pripravljena ukrepati odločno.
Če bo sodba potrjena, za razliko od trditev gospoda Schmidta, se ne bo ničesar destabiliziralo. Vladajoče etnopolitične elite v Bosni in Hercegovini bodo, kot doslej, blokirale izvajanje sodbe.
Na drugi strani, če gospod Schmidt uspe v svojem podvigu, bi to pomenilo manipulacijo sodnikov Evropskega sodišča za človekove pravice, kar bi bilo katastrofalno za vladavino prava in človekove pravice v Evropi. S tem ne bi bila le razveljavljena prvostopenjska sodba, ampak bi se odprla vrata za spodkopavanje demokracije in pravne varnosti po vsej Evropi.
Patria: Ali lahko torej sklepamo, da mednarodna skupnost, na čelu s Schmidtom, gre na škodo vladavine prava, da bi ohranila status quo ali, bolje rečeno, daytonski sistem v BiH?
Weber: Ja. Vendar pa niti status quo ni vzdržen. Vidimo, da ga je že načel tandem Čović-Dodik, čigar podvig je usmerjen k etno-teritorializaciji Bosne in Hercegovine. To ne bi bilo niti ohranjanje statusa quo, ampak destabilizacija.
Komentari (0)
Prijavite se za komentiranje
PrijavaJos nema komentara. Budite prvi!
Minuta
Sve →Iz drugih kategorija
Visoki predstavnik ni izbran: Nemci, Francozi in Britanci proti Američanom, nov poskus konec junija
