VSTV od marca u pravosuđu RS ustavno zaustavlja imenovanja, imajo institucije BiH moč za obračun z rušitelji ustavnega reda?

Piše: Amra Vrabac

Visoko sodno in tožilsko sodišče BiH je na zadnjih treh sejah (marec, april, maj), vključno s to, ki poteka danes in jutri, ustavilo imenovanja nosilcev pravosodnih funkcij v pravosodju entitete Republika srbska.

Vsak, kdor vsaj malo spremlja delo VSTV in imenovanja, ve, da so na vsaki seji imenovani nosilci pravosodnih funkcij, vsaj eno imenovanje pa je opravljeno v sodišče ali tožilstvo v RS.

Zadnje imenovanje v tri pravosodne institucije v RS (dva sodišča in tožilstvo) je bilo na seji VSTV 26. in 27. februarja. Pred tem je VSTV na seji 5. in 6. februarja imenovalo deset oseb v pravosodne institucije na ravni RS.

In prav 27. februar je bil prelomnica, da so se imenovanja v pravosodju RS očitno ustavila, dokler se „razmere ne umirijo“. Ljudska skupščina RS je 27. februarja izglasovala več zakonov, s katerimi prepoveduje delovanje VSTV, Sodišča, Tožilstva in SIPA na območju RS ter načrtuje ustanovitev entitetnega VSTV. Politično vodstvo RS na čelu z Miloradom Dodikom je javno pozivalo kadre iz RS, predvsem Srbe, naj se umaknejo iz teh institucij, tiste, ki tega ne bodo storili, pa bo vlada RS prenehala financirati ali jih bo preprosto ugasnila. Dodik je šel tako daleč, da je grozil s konfiskacijo premoženja tistim, ki se ne bodo odzvali njegovemu pozivu. Čeprav se ga je odzvalo malo ljudi, le nekaj uslužbencev SIPA, ki so prešli v entitetne institucije RS, je delo pravosodja s temi potezami entitete RS omajano. Ne glede na to, ali si to nekateri želijo priznati ali ne.

Zaradi pritiska, ki ga je ustvarilo vodstvo RS in ki traja že tretji mesec, je ogroženo redno delovanje državnih pravosodnih institucij. Z uradnih strani Sodišča in Tožilstva BiH so izginila imena in biografije sodnikov in tožilcev, ustavljena so imenovanja v pravosodju RS, VSTV pa je konec marca zapustila članica Ljiljana Bošnjak Glizijan, ki je bila izbrana junija 2023. leta kot predstavnica Vrhovnega sodišča Republike srbske. Čeprav je v odstopni izjavi navedla, da so razlogi osebne narave, je jasno, da so pritiski in grožnje prispevali k tej odločitvi. Ta položaj je še vedno prost, Vrhovno sodišče RS pa ni izbralo novega predstavnika v VSTV. Vendar pa lahko VSTV tudi s 14 člani deluje in sprejema odločitve, dokler ostali člani iz RS prihajajo na seje.

Na prvi naslednji seji VSTV 20. marca, po izglasovanju neustavnih zakonov, ki jih je Ustavno sodišče BiH razveljavilo 7. marca, je bilo imenovanih deset nosilcev pravosodnih funkcij, vendar izključno v FBiH. Nato je sledila seja 9. in 10. aprila, ko je bilo imenovanih pet oseb, vendar v pravosodne institucije v FBiH.

Na dnevnem redu dvodnevnega zasedanja VSTV 7. in 8. maja so predvidena imenovanja treh nosilcev pravosodnih funkcij, in sicer dveh na ravni FBiH (Občinsko sodišče Bosanska Krupa in Tožilstvo KS) ter enega na Apelacijsko sodišče Brčko distrikta.

VSTV bo ugotovilo tudi prenehanje mandata za tri sodnike in dva tožilca, od tega dva z ravni RS.

Glede zapolnitve položaja sodnika Ustavnega sodišča RS bo VSTV sprejelo odločitev o spremembi Komisije za opravljanje razgovorov s kandidati ter odločitev o nastopu funkcije kandidatov, imenovanih na sejah Sveta, ki so potekale 16.01. in 27.02.2025. leta, med katerimi so tudi nosilci pravosodnih funkcij na ravni RS.

Ne glede na podporo, ki jo je VSTV v zadnjih mesecih prejel tako od domačih kot mednarodnih uradnikov, lahko takšna situacija dolgoročno škoduje pravosodnemu sistemu BiH.

Napad na ustavni red in vladavino prava, ki ga izvaja vrh entitete Republika srbska, že tretji mesec poteka brez jasnega odgovora. Državne pravosodne institucije (Tožilstvo in Sodišče s policijskimi agencijami) niso uspele privesti Dodika pred sodišče, s časom pa je vse manj zaupanja, da bo država s svojimi majavimi institucijami, ki so deloma pod nadzorom rušiteljev ustavnega reda, uspela uveljaviti zakone te države.