Čas je, da se gospodarski potencial Hercegovine osvobodi okov politike

Medtem ko beremo naslove o propadu Aluminija Mostar, sočustvujemo z delavci, katerih življenje je odvisno od tega podjetja, z delavci, ki so si kljub vsemu prizadevali, da bi podjetje nadaljevalo delo. Vlasti kantona in Federacije morajo storiti vse, kar je v njihovi moči, da bi zmanjšale udarec na družine teh delavcev. 

Čeprav se je podjetje soočalo s težkimi tržnimi razmerami, z visokimi stroški glinice in električne energije, obstajajo tudi drugi dodatni razlogi za njegov propad. Bolna resnica je, da je Aluminij počasi propadal že od ponovnega zagona proizvodnje po vojni leta 1997, saj je njegov namen postal koristiti političnim strankam, ne pa delavcem in gospodarstvu Hercegovine. Zdaj vidimo logične posledice napačnega upravljanja, za katere plačujejo delavci in njihove družine. To ni prvič, da so politiki dovolili, da podjetje bankrotira, in ne bo zadnjič, če se kaj ne spremeni. Vodstvo Aluminija je, delujoč v korist političnih gospodarjev, namesto da bi se prilagajalo težkim tržnim razmeram, ustvarilo sedanje razmere, v katerih so delavci nenadoma ostali brez zaposlitve, od katere so odvisni oni in njihove družine.   

To bo težak čas za mnoge v Hercegovini, ki so bili odvisni od Aluminija, pa tudi za povezana podjetja. Toda ljudje v Hercegovini so močni, hercegovsko gospodarstvo pa ima veliko obetavnih sektorjev: kmetijska dobra, plantaže in vinogradi, čudovita mesta, vasi, reke in gore ter, kar je najpomembneje, talentirane ljudi, ki so pripravljeni opravljati kakovostna dela, za katera niso potrebne debele kuverte ali članstvo v stranki, temveč so ljudje nagrajeni za svoje delo. Turistični sektor BiH že beleži 13-odstotno letno rast, mostarsko letališče pa leži neizkoriščeno. Potrebnih je nekaj dni, da bi se poglobili v lepote Hercegovine, zdaj pa večina obiskovalcev pride za en dan, od česar imajo korist avtobusni prevozniki Hrvaške, ne pa hoteli in prenočišča v BiH. Mostarsko letališče bi zlahka privabilo veliko več letov in turistov, če ne bi bilo pod strankarsko kontrolo in če bi delovalo po koncesijski pogodbi, kot večina letališč v regiji. Po podatkih Svetovne turistične organizacije Združenih narodov je bil prihodek od turizma v BiH leta 2017 znašal 1,4 milijarde KM, lahko pa – in bi moral biti – še večji.

Čas je, da Hercegovina in Hercegovci imajo korist od legitimnega poslovanja. Na žalost, še posebej njihovi voditelji še naprej blokirajo reforme in ukrepe za izboljšanje poslovne klime. Namesto blokiranja napredka bi morali igrati vodilno vlogo pri zmanjševanju prispevkov na delo, povečanju učinkovitosti pobiranja davkov za zmanjšanje sive ekonomije, vlaganju v proizvodnjo električne energije ter sprejemanju drugih korakov, ki bi Hercegovino popeljali po poti hitrejše gospodarske rasti. 
 
Ta zgodba se nenehno ponavlja po vsej Bosni in Hercegovini, na škodo talentiranih ljudi v tej državi. MMF je pripravil seznam približno 550 bosanskohercegovskih podjetij v državni lasti, ki predstavljajo več kot 20 % BDP. Večina teh podjetij je v težkem finančnem stanju in nanje odpade skoraj 70 % dolgov za davke in prispevke v javnem sektorju. Za večino od njih ni razumnega razloga, da bi bila v lasti oblasti, razen da se političnim strankam omogoči njihov nadzor. Pod nadzorom političnih strank grozi propad tako delavcem v teh podjetjih kot gospodarstvu BiH. Zdravilo za vse to je popolna preglednost glede finančnega stanja in dolga vseh podjetij v državni lasti ter popolna depolitizacija, vključno z zaposlovanjem menedžerjev na podlagi strokovnosti, ne pa politične pripadnosti. Medtem ko bi morale nekatere družbe, kot so tiste, ki se ukvarjajo s komunalnimi storitvami, ostati javne, številna druga podjetja v državni lasti potrebujejo strokovno vodenje, do katerega bi se prišlo preko koncesij ali pogodb o javno-zasebnem partnerstvu, ter dotok naložb skozi kakovostno prodajo zasebnemu partnerju, ki ima izkušnje v določeni panogi. To bi nato ustvarilo nova delovna mesta, nove naložbe, nove tehnologije, novo rast. 

Ne izgubljajmo časa, izboljšajmo poslovno klimo, da bi podjetja lahko začela delovati in odpirati nova delovna mesta; delajmo tudi skupaj na izboljšanju izobraževalnega sistema, ki bo proizvajal strokovnjake, sposobne prevzeti dela gospodarstva enaindvajsetega stoletja. Tehnološki parki v Mostarju, številni talentirani mladi ljudje, ki gradijo svojo kariero v sektorju informacijskih tehnologij, dokazujejo, da je to tudi obetaven rastni sektor Bosne in Hercegovine. Delajte na resničnem razvoju gospodarstva v Hercegovini, da mladi ne bi odhajali drugam iskat priložnosti zase in bežali pred nacionalistično retoriko. Državljani BiH si zaslužijo boljše od "običajnega".

---

* Avtor je veleposlanik Združenih držav Amerike v BiH / Fotografija Armin Durgut / Pixsell.hr