Vlada brez zmogljivosti, država brez poti: Kako je 'najhitreje oblikovani' Svet ministrov paraliziral BiH?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Bosna in Hercegovina je dokončno v blokadi, ko gre za njeno pot proti Evropski uniji. Le površni poznavalci političnega prizorišča ali tisti lahkoverni, ki so verjeli v politični marketing, so lahko presenečeni nad takšnim stanjem.

Še posebej potem, ko so voditelji Trojke (SDP, NiP in Naša stranka) državljanom ponujali zgodbo o Miloradu Dodiku kot „novem evropskem politiku“, o domnevnem razbijanju zavezništva SNSD–HDZ BiH in o hitrem odklepanju evropske poti kot domnevni nagradi za politične popuste ali, kot radi rečejo, 'kompromise'.

Da bi razumeli današnjo popolno institucionalno paralizo, se je treba vrniti na same začetke te politične konstrukcije. Vse se je začelo z imenovanjem Borjane Krišto za predsedujočo Sveta ministrov BiH, in to brez programa dela, brez jasno opredeljenih prioritet in brez kakršne koli resne razprave o strateških ciljih države.

Že leta 2022 Denis Bećirović ni podprl zahteve Željka Komšića, da Krišto pred glasovanjem v Predsedstvu BiH predstavi svoj program dela, zlasti v segmentih NATO integracij in povečanja proračuna za obrambo.

Namesto vztrajanja pri vsebini, viziji in odgovornosti je Bećirović skupaj z Željko Cvijanović imenovanje Borjane Krišto slavil kot „najhitrejše oblikovanje Sveta ministrov v zgodovini“. Tri leta kasneje je postalo očitno, da hitrost v politiki, zlasti v zapleteni državi, kot je Bosna in Hercegovina, ni vrlina, ampak resna pomanjkljivost. Hitrost je nadomestila kompetenco, politični dogovor pa odgovornost.

Na hitro oblikovani Svet ministrov je povzročil imenovanje vrste nekompetentnih kadrov na čela ključnih resorjev, od financ, zunanjih zadev in varnosti do prometa in komunikacij. Namesto ljudi z izkušnjami, znanjem in jasnimi načrti smo dobili ministre brez zmogljivosti za upravljanje kompleksnih državnih procesov, vendar z jasnimi strankarskimi nalogami.

Posebej ilustrativen primer je popoln neuspeh Trojke in opozicije iz Republike srbske pri imenovanju ministra za varnost BiH – resorja, ki je ključnega pomena za stabilnost države, boj proti kriminalu in varnostne izzive. Namesto rešitev državljanom mesecev ponujajo jalova pojasnila o „pomanjkanju koalicijskega dogovora“, medtem ko institucije ostajajo blokirane, odgovornost pa razvodnjena.

Hkrati aretacije in odstopi, kot je primer Nenada Nešića, dodatno razkrivajo način vodenja državnih institucij – ne po načelih strokovnosti in zakonitosti, temveč po dnevnih političnih interesih in medstrankarskih kalkulacijah. Kajti če bi resno razmišljali, Nenad Nešić nikoli ne bi bil imenovan na čelo Ministrstva za varnost. Toda naš sistem ne reagira preventivno, ampak šele, ko politično ravnotežje to dopušča.

Neuspeh ni omejen na en resor. Neustrezno načrtovanje proračuna, zamude pri reformnih zakonih, odsotnost resnega napredka pri NATO in EU integracijah ter nenehno ignoriranje ključnih evropskih obveznosti kažejo, da nekompetentnost ni incident, ampak pravilo.

Svet ministrov je popolnoma nesposoben pred Parlament BiH poslati reformne zakone, zato mu na pomoč priskočijo sami parlamentarci, ki ponujajo, da zakoni sprejmejo skozi Parlament po njihovih predlogih in ne po predlogih Sveta ministrov.

Gre za sistemski problem, v katerem so funkcije postale plen političnih dogovorov in ne orodje za upravljanje države.

Kadri, ki so postavljeni, pogosto nimajo niti izkušenj niti znanja za vodenje zapletenih procesov, kar povzroča zakonske praznine, administrativno paralizo in popolno stagnacijo reform, ki neposredno vplivajo na življenje državljanov. Evropska pot je zvedena na frazo, medtem ko se vsebinsko nič ne premika.

Borjana Krišto, dolgoletna članica HDZ-a BiH in politična desna roka Dragana Čovića, je skozi svoj mandat jasno pokazala, da imajo interesi stranke absolutno prednost pred interesi države in državljanov. Namesto voditeljstva smo priča balansiranju znotraj koalicije in ohranjanju političnih položajev, medtem ko Bosna in Hercegovina tone v vedno globljo institucionalno in politično paralizo.

Tri leta kasneje ni več dvoma: „hitro oblikovanje“ Sveta ministrov ni prineslo stabilnosti, ampak je razkrilo globoko nekompetentnost oblasti, ki blokira reforme, zaustavlja evropsko pot in državljanom Bosne in Hercegovine odvzema kakršno koli realno perspektivo.