Vladajoča koalicija in Nerminovo kolo: Ko jim je vroče, ujamejo dober ritem

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Dejstvo je, da se je vrnilo vzdušje dogovarjanja in pogovorov, da držimo nek ritem, kar se mi zdi zelo pomembno, tudi ko se ne dogovorimo o vseh stvareh, za katere mislimo, da jih je mogoče in treba dogovoriti, je danes sporočil Nermin Nikšić, predsednik SDP-ja.

Čeprav ta izjava bolj spominja na opis Žikinega kola kot pa na sestanek koalicije na državni ravni države, ki želi pristopiti k Evropski uniji, razumemo Nikšićevo potrebo po ritmu... Kljub temu jim v Mostarju ni bilo hladno, imeli so ogrevanje, zato so jamranje zaradi mraza zamenjali s pogovorom o prijetnem vzdušju.

In ravno v Žikini pesmi 'njegova njiva je velika, njegov posest pa majhen', tako je videti koalicija, sestavljena iz HDZ-ja, SNSD-ja, SDP-ja, NIP-ja in Naše stranke, 'pri njih so želje velike, možnosti pa majhne'.

A, zdaj na stran šalo, govoriti v tem besednjaku o ritmu in vzdušju, medtem ko roki hitro tečejo, pri večini državljanov Bosne in Hercegovine povzroča slabost.

Na stran dejstvo, da je res težko pogajati se s HDZ-jem in SNSD-jem, a to so vsi vedeli, razen strank, zbranih v Trojki, ki so dneve in mesece slavile rušenje 'enega prestola', utelešenega v 'mrzli' SDA. V slogu Vučića – krivi so tisti pred njimi in poglejte jih, kakšni so bili, Trojka pozablja, da je na oblasti s HDZ-jem in SNSD-jem, ki sta pravzaprav tista prejšnja, in za čigar politiko izsiljevanja nimajo recepta.

In zakaj jim ljudje danes ne verjamejo, da leto ni propadlo, ne glede na to, kako se Dragan Čović trudi povedati, da še ni konec. Prav zato, ker so nas stranke Trojke od trenutka, ko so, kot se radi pohvalijo, najhitreje oblikovano Sveta ministrov v zgodovini, prepričevale, da so oni dih novega časa, da bodo pogajanja, dogovori in kompromisi obrodili sadove. Ker, logično, ni več SDA in je zdaj vse lažje.

Ko ne leži, vrag!

Milorad Dodik in Dragan Čović trdita, da trše ne moreta biti. Vrstijo se zahteve ena za drugo, večinoma so vse v nasprotju z zahtevami Evropske unije, v katero želimo toliko vstopiti.

A javnost v Bosni in Hercegovini od januarja 2023. čaka obljubljeno opravičilo Nermina Nikšića, vse jasneje je, da še vedno ne želi priznati, da sta njegova partnerja Dragan Čović in Milorad Dodik daleč od pripravljenosti za delo, a eto, pomembno je, da imata ritem.

„Dragan Čović in Milorad Dodik sta pokazala pripravljenost za delo, sodelovanje in dogovarjanje. Ne smemo ubiti te priložnosti. Če se izkaže, da smo v zmoti – opravičili se bomo in se umaknili“, je dejal Nikšić januarja 2023.

In tako skoraj dve leti čakamo opravičilo, ki ne bo prišlo.

Morda so na tej poti res veliko vložili v kompromis in pogovore (to vemo po prepuščenih položajih kadrom SNSD-ja in HDZ-ja), vendar je očitno, da je tretja stran to razumela kot zeleno luč, da počne, kar hoče, in z dnevnega reda izbira le tisto, kar jim ustreza.

Sreča je še vedno, da se lahko Trojka posluži dobro preizkušenega recepta v obrambi, imenovanega SDA, pa Rastni načrt fakturirajo kantonalnim premierom SDA, celo ne priznavajoč, da lahko Rastni načrt pošljejo v Bruselj tudi brez dovoljenja kantonalnih premierov, ker tega nikakor ne želi Čović – logično, ker bo jutri on posegel po tem mehanizmu, ne koordinacije, ampak mehanizem blokade. Tako je zasnovan ta famozni mehanizem, v katerem skorajda krajevna skupnost ne igra države.

Toda vsak problem je lažje rešljiv z ritmom in dobrim vzdušjem.

A to ne olajšuje državljanom, kot tudi ne državi BiH. Počasi se kaže, in to na najbolj boleč način, kako nevarno je bilo vstopiti v oblikovanje koalicije s SNSD-jem in HDZ-jem, čeprav tega ni bilo treba storiti.

Zato je zdaj Nikšiću in njegovemu Elmedinu Konakoviću ter Edinu Forti ostalo le, da držita ritem in govorita, da je dobro – spet se pogovarjamo! Kot da imajo državljani v BiH od pogovorov kakršnokoli korist.