Vlada FBiH trdi, da BiH ni revna: A kako potem ni denarja za otroke, bolne in upokojence, je pa za avtomobile?

Piše: Amra Vrabac

Vladi FBiH na čelu s premierjem Nerminom Nikšićem ni bilo všeč, da mediji in javnost analizirajo seznam 89 upravičencev do subvencij za nakup električnega avtomobila. Tako so v petek popoldne iz Vlade FBiH poslali sporočilo za javnost, ki bi se ga v kratkih potezah dalo takole razlagati: „Ja, dali smo in dali bomo spet. Dali so tudi tisti pred nami, zakaj takrat niste spraševali, kdo je dobil, da to zdaj počnete“.

Nikšića je le nekaj ur kasneje za te iste subvencije vprašal Senad Hadžifejzović na Face TV. No, vodja Vlade FBiH, stisnjen v kot, je dejal, da „deli Senadovo mnenje, da s subvencijami nagrajujemo tiste, ki so že bogati.“

„To so naše obveznosti, ko govorimo o poti v EU. Če prekinemo, pridejo ljudje iz EU in rečejo, da ne izpolnjujete svojih obveznosti“, je dejal Nikšić.

No, vrnimo se k sporočilu Vlade FBiH. Trdijo, da je subvencija pri nakupu električnih avtomobilov ena od obveznosti, ki jih je BiH prevzela s podpisom Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, Bruselskega sporazuma ter Akcijskega načrta za izvajanje Sofijske deklaracije o zeleni agendi za Zahodni Balkan 2021–2030.

Toda varovanje okolja se zagotovo lahko reši tudi na druge načine, saj kdo je sposoben izračunati, koliko se nam bo zrak izboljšal, ker bo v prometu 89 električnih vozil ali koliko manj CO2 bomo izpustili v ozračje, medtem ko npr. še vedno imamo kurišča na premog in še marsikaj.

Najbolj zanimiv del odziva je vprašanje, ki si ga Vlada FBiH zastavi sama.

„Zakaj bi EU v svoje članstvo sprejela državo, ki jo predstavljamo kot socialni primer in ki bo samo izčrpavala denar od drugih držav EU, pri čemer nismo pripravljeni izpolnjevati prevzetih obveznosti? Poleg tega Bosna in Hercegovina ni revna država in je tako ne bomo predstavljali. BiH so opustošili korupcija in organizirani kriminal, zato je naš prioritetni cilj boj proti temu, da bi denar, ki konča na zasebnih računih kriminalcev, končal v proračunu in da bi imeli dovolj denarja za vse potrebe“, pravijo iz Vlade FBiH.

Poglejmo pa dejstva, ki jasno kažejo, ali smo revni ali ne, in kdo krade to državo.

Če nismo revna država, zakaj otroke zdravimo z donacijami in humanitarnimi akcijami?
Če nismo revna država, zakaj stalno prejemamo donacije za obnovo stavb, opremljanje šol, nimamo denarja za zdravila za najtežje bolne paciente. Če nismo revna država, zakaj se potem nekaterim ponuja zdravilo, drugim pa, da čakajo, ker Vlada nima denarja!

Če pogledamo basnoslovne zneske mesečnih plač direktorjev javnih podjetij, še posebej tistih, ki se financirajo izključno iz proračuna FBiH in ne ustvarjajo dobička, potem bi lahko rekli, da nismo revni, ampak bomo postali.

Stalna zahteva Evropske unije je zmanjšanje in racionalizacija javne uprave. Najnižja mesečna plača direktorja podjetja, ki je v pristojnosti Vlade Federacije BiH, znaša najmanj tri povprečne izplačane plače, kar je skoraj 4.000 KM. Z dodatki, ki si jih nekateri direktorji sami določijo, ter malico, ti zneski dosežejo bistveno višji znesek. Še se spomnim nekdanjega direktorja Sklada za varstvo okolja Fuada Čibukčića (SBB), ki si je poleg visoke plače izplačeval tudi dodatek 400 KM, ker ima „doktorat znanosti“. Zamislite si, kakšnih dodatkov je še.

Pregled višine plač uprav javnih podjetij v FBiH, ki ga je zahtevala Vlada FBiH, je bil objavljen v javnosti v času, ko več kot 200.000 prijavljenih čaka na odločitev, kolikšen znesek jim bo izplačan kot pomoč pri plačilu računov za ogrevanje, za kar je Evropska unija zagotovila denar. Kakor kaže, bodo ta denar dobili, ko se konča ogrevalna sezona.

Podeljevanje subvencij za nakup električnega vozila osebam, ki so zaposlene v javnem sektorju, pravosodju ter podjetjih, ki denar prejemajo iz proračuna FBiH, postavlja vprašanje navzkrižja interesov, za nosilce pravosodnih funkcij pa morda še kakšno drugo vrsto odgovornosti.

Prepričani smo, da Nikšić ve, da je Hrvaška članica Evropske unije od leta 2013, da je teh dneh prebral, da ji grozi tožba Evropske komisije, ker še ni uskladila svoje zakonodaje o embalaži in embalažnih odpadkih z direktivo EU.

Torej, gospod premier, če ste želeli izpolnjevati obveznosti, ki jih je pred nas postavila Evropska unija, bi to lahko začeli izvajati od tistega, kar je navedeno v zadnjem poročilu o (ne)napredku BiH. Ni napredka v boju proti korupciji, javna podjetja so še vedno politizirana, imenovanja se izvajajo po politični liniji. Policijske agencije so podvržene korupciji, pravosodje ni neodvisno.

Ko se Vlada FBiH pritožuje, da javnost preverja seznam subvencij, se mora tudi spomniti, da proračun, s katerim se razsipava, polnijo državljani. Dajatve na plače, ki se redno odbijajo delavcem v FBiH, so med najvišjimi v Evropi. Iz teh dajatev se polnijo proračuni za zdravstvo, pokojninski sklad, varstvo gozdov, brezposelne...

Obsežna javna uprava, ki nenehno raste z vsako novo vladajočo garnituro, dobesedno požira denar državljanov. Torej, gospod premier, še naprej bomo spremljali, kaj počnete. Na vas je, da zdaj sprejmete odločitev in zahtevate od direktorjev javnih podjetij, tako novih kot tistih odhajajočih, ki jih boste zamenjali s kadri trojke, HDZ-ja ter tistih, od katerih je odvisna vaša parlamentarna večina, da zmanjšajo svoje plače. Če obstaja zakonska ovira, da se to stori, potem sprejmite sklep, da so dolžni del denarja vplačevati v Sklad solidarnosti. To je tako humano kot tudi obveznost do najtežje bolnih pacientov.

Če lahko delite državno premoženje, potem lahko kot vodja Vlade FBiH uvedete red tudi v bahavost direktorjev javnih podjetij.